Hranjenje kot neučinkovit način soočanja s stresom

29. 1. 2013
Deli
Hranjenje kot neučinkovit način soočanja s stresom

Različni ljudje se na različne načine soočamo s stresom. Seveda je naš način soočanja s težavo pogosto odvisen tudi od težave same. A ne glede na to ima vsak posameznik običajno nek splošen vzorec načinov spoprijemanja s stresom.

V grobem ločimo dva načina spoprijemanja:
  • prvi je usmerjen proti težavi,
  • drugi pa se umerja na čustva posameznika.

Pri strategijah, usmerjenih na težavo, poskuša posameznik pod vplivom stresa spremeniti situacijo tako, da išče informacije o tem, kako naj ukrepa, se vzdrži burnih reakcij, razmišlja o tem, kako se soočiti s težavami, išče vzroke zanje in jih poskuša odpraviti. Navadno so načini, usmerjeni proti težavi, učinkovitejši, čeprav pogosto terjajo od posameznika na kratki rok več energije.

Za strategijo, usmerjeno na čustva, je značilno, da poskuša oseba s pomočjo obrambnih mehanizmov zmanjšati negativni čustveni vpliv stresa. Posameznik se tako raje izogiba razmišljanju o težavi, zanika njeno vrednost ali celo njen obstoj. Težavo rešuje z neprimernimi čustvenimi reakcijami (jeza, bes, jok) in ne nazadnje lahko neprijetne občutke kompenzira z uživanjem hrane.

Prav zatekanje k hrani je eden od možnih neučinkovitih poskusov soočanja s stresom. Gre za to, da posameznik poskuša svoje negativne občutke in neprijetna čustva umiriti tako, da poseže po hrani. Psihologi takemu fenomenu rečemo čustveno prehranjevanje. Hrano posameznik uporablja kot sredstvo, da se počuti bolje in izniči negativne občutke. Tako na simbolni ravni nahrani svoje čustvene potrebe, in ne resnične lakote. Poseganje po hrani sicer posamezniku daje občutek ugodja, a le kratkoročno.

Takšen način reševanja težav in sproščanja trenutne napetosti ni učinkovit, saj vodi v izogibanje težavi. S tem posameznik ne reši vzroka težave, zato vsakič znova vzrok težave in neprijetni občutki delujejo kot sprožilci in vzbudijo potrebo po hrani.

Zanimivo je tudi, da je za čustveno hranjenje značilno, da osebi ustrezata le točno določena hrana in okus. Ravno obratno kot pri pravi fiziološki lakoti, ko je skoraj vseeno, kaj pojemo, le da se nahranimo.

Raziskave kažejo, da se pri čustvenem prehranjevanju posamezniki zatekajo h kalorijsko bogati hrani, k sladkarijam ali hitri prehrani. Pri tem pa ne uporabljajo toliko zavestnega nadzora kot pri fiziološki lakoti. Hranjenje čustev se navadno konča tako, da je posameznik poln hrane, včasih celo do te mere, da mu postane slabo.

Pogosto takšen način prehranjevanja vodi do občutka krivde in slabe vesti. To posledično poveča čustveno stisko in okrepi neučinkovite načine soočanja s stresom, ki v krožni povezavi kar naenkrat postanejo dodatni izvor stresa; občutek neučinkovitosti, povečanje telesne teže, manjše samospoštovanje, občutki krivde in podobno.

Kaj lahko torej sami storimo, da se poskušamo naučiti konstruktivnih načinov soočanja s stresom in preprečiti čustveno hranjenje?

1. Prvi korak k preprečevanju čustvenega hranjenja je, da ugotovimo, kateri so sprožilci takšnega vedenja. Poskušajte ugotoviti, v kakšnih okoliščinah in prostorih ali ob kakšnih občutkih se pojavi potreba po hrani. Ko boste sprožilce poznali, jih boste lažje nadzorovali.

2. Ko se zavedate občutkov, ki vas vodijo do hranjenja, se je treba naučiti drugače, učinkoviteje izražati in predelati naša čustva. Naučite se sprejeti vsa svoja čustva, tudi negativna.

3. Poskušajte razumeti, kaj vas spravi v slabo voljo in kaj vas vodi do negativnih občutkov. Razmislite, kaj je resnični vzrok težave. Bodite kritični in čim bolj realni. Poskušajte razumeti, kaj se lahko iz situacije pozitivnega naučite oz. iz nje iztržite.

4. Naredite načrt akcije, kako se boste spoprijeli z virom stresa. Čeprav je težko, si postavite cilje in usmerite svojo energijo v reševanje vzroka težave in ne bežite od nje.

5. Če je vzrok težave težko rešljiv, potem poskušajte najti alternativne možnosti, kam se preusmeriti, da bo stresor na vas čim manj vplival. Vi pa boste v drugih situacijah našli pozitivne občutke in zadovoljstvo.

6. Za nasvet vprašajte prijatelje, znance, družino, strokovnjake. Ne imejte občutka, da za nasvete sprašujejo le šibkejši. Včasih si morate dopustiti, da vam drugi poskušajo situacijo osvetlili z drugačnim pogledom, znanjem. Pogosto situacije ali težave niso tako grozne, kot si jih interpretirate sami. V težkih situacijah je bistvena tudi podpora bližnjih.

7. Življenjski slog preoblikujte v bolj zdravega. Namesto hranjenja pojdite na rekreacijo, med ljudi, počnite stvari, ki vas veselijo. Če se pod stresom začnete ponovno zatekati k hrani, zamenjajte sladkarije s sadjem.

8. Upoštevajte, da je spanec bistvenega pomena, da se vaše telo obnovi, zato poskušajte spati dovolj časa (od šest do osem ur) in čim bolj kakovostno. Za sproščanje lahko uporabljate različne psihološke vaje (ki jih najdete tudi na portalu @life ) – pomagale vam bodo pri odstranjevanju napetosti, ki nastanejo kot posledica stresa, težav in vsakodnevnih obremenitev.

Eva Kovač, univ. dipl. psih.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"