Spoznajte, na kakšen način lahko redna vadba joge tekaču pomaga do boljše psiho-fizične pripravljenosti, zmanjšanja poškodb in večje sproščenosti.
Čeprav bi sprva mislili, da joga tekaču lahko ponudi le nekaj razteznih vaj, temu še zdaleč ni tako. Poleg vaj za raztezanje - pri čemer je poudarek predvsem na tem, da poskrbimo za zdravo razmerje med raztezanjem in krepitvijo - joga ponuja tudi druge tehnike, s katerimi tekač lahko izboljša svojo pripravljenost.
Nikoli ne bom pozabila pogovora s tekačem na dolge proge, ki mi je opisoval svoje občutke med tekom. “Saj nastopi kriza, ampak ko jo prebrodim, nastopi fantastičen občutek zlitja z vsem, kar me obdaja. Čutim se na čisto drugačen način in nič drugega v tistem trenutku ne obstaja. Samo sem.”
Kako mi je to znano, pomislim. Podobni občutki pri meni vznikajo pri jogi. V tem pogledu sta si joga in tek zelo podobna, kar je odlično izhodišče za to, da si v nadaljevanju pogledamo, kako lahko joga še izboljša način, kako tečemo ter kako zaznavamo svoje telo, dih in um.
Ali res čutite svoje telo in predvsem, ali spoštujete svoje zmožnosti?
Če opazujete tekača in jogista, bo najbolj očitna razlika ta, da bo imel slednji pri vadbi (pogosto) zaprte oči.
Banalna stvar, ki pa lahko ogromno pripomore k boljšemu občutenju lastnega telesa. Ko zapremo oči, se naša pozornost, ki je čez dan pretežno obrnjena navzven, usmeri navznoter. Zaprtih oči lahko bolje občutimo svoje telo, predvsem pa začutimo, v kakšnem stanju je v danem trenutku in koliko gibanja potrebuje. Ko zaznamo (in ključno, sprejmemo) kako smo, preidemo v zavestno gibanje. Z jogo se naučimo izvesti vsak gib od znotraj, namesto da bi se ukvarjali s tem, kako je videti navzen.
Koliko teka je dovolj za danes?
Z redno vadbo joge tako lahko tekač bistveno izboljša občutenje lastnega telesa in se nauči, da telesu prisluhne, ko mu ta pove, da bo teka za nek dan dovolj. Slednje je povezano tudi s tekaškimi poškodbami, ki nastanejo kot posledica preobremenjenosti telesa z zahtevnimi oziroma dolgotrajnimi teki.
Načina, kako se s pomočjo joge lahko izognete tekaškim poškodbam, sta dva.
1.) Prvi je ta, da z jogijskimi vajami poskrbite za zdravo uravnoteženost med krepitvijo in raztezanjem, zgradite močne in prožne mišice ter povečate stabilizacijo.
2.) Drugi pa se nanaša na že omenjeno zavestno gibanje in upoštevanje lastnih zmogljivosti. Z jogo krepite svojo notranjo modrost, stik s samim s seboj, z intucijo. Ko enkrat čutite in postanete sposobni poslušati svoje telo, boste takoj zaznali vsakršne signale, ki vam jih pošilja.
To je še posebej pomembno pri teku, kjer telo proizvede veliko endorfinov. Znano je, da endrofini izboljšajo naše počutje in lahko v nekem trenutku celo zmanjšajo bolečino, kar lahko prikrije prve znake morebitnih poškodb ali bolezni. Z razvito intuicijo boste prve signale, da je nekaj narobe, zaznali takoj. Tako boste z jogo okrepili samozavedanje in pridobili večje samozaupanje ter samozavest.
Joga uči ahimse, nenasilja nad svojim telesom, spoštovanja svojih telesnih omejitev in upoštevanje dejstva, da naša raven energije ves čas niha, zato se je potrebno naučiti preudarno upravljati z njo.
Gibanje, ki je usklajeno z dihanjem
Pogost pojav pri tekačih je, da med tekom pride do bolečin oziroma zbadanja tik pod rebri, kar je lahko povezano z nepravilnim dihanjem. Danes večina ljudi diha nepravilno - plitko, običajno le z zgornjim delom pljuč, kar predstavlja problem, saj največji del vitalne življenjske energije dobivamo prav z dihanjem. William Atkinson v knjigi Znanost diha poudarja: “Pri nepopolnem ali plitkem dihanju je vključen le manjši del pljučnih mešičkov, zato je pljučna kapaciteta neizkoriščena. Hkrati telo tudi trpi zaradi nezadostne oksidacije."
Ne samo, da kisik poživlja vsak del telesa, tudi delovanje presnove je pogojeno z določeno količino oksidacije hrane. To se lahko doseže samo, če kisik v krvi pride v stik s hrano in povzroči določeno obliko izgorevanja. Zato je nujno, da v pljuča vstopi prava količina kisika.
To pojasnjuje, zakaj imajo nekateri ljudje šibka pljuča in slabo prebavo. Celotno telo namreč prejema hranilne snovi iz prebavljene hrane in nepopolna presnova vedno pomeni nezadostno prehranjeno telo. Celo sama pljuča so odvisna od istega vira hranilnih snovi. Če zaradi nepravilnega dihanja presnova deluje nepopolno in zaradi tega oslabijo še pljuča, so ta še manj sposobna pravilno opravljati svojo nalogo in telo postane še šibkejše.”
Na tečajih joge se učimo polnega jogijskega dihanja - poglobljenega vdiha, s katerim v telo prinesemo več kisika in več vitalne energije, ter dolgega izdiha, s katerim sproščamo napetosti v telesu. Že samo z eno preprosto vajo lahko ob rednem izvajanju močno povečamo našo pljučno kapaciteto, kar lahko bistveno vpliva tudi na naš tek. Naše telo postane sposobno črpati večje količine s kisikom bogate krvi v delujoče mišice, kar posledično poveča zmogljivost in vzdržljivost tekačev.
Za doseganje globoke sprostitve
Pravilno dihanje pa je čudovito še zaradi nečesa. Dih je namreč orodje, prek katerega v telo vnašamo energijo (v jogi jo imenujemo prana). Ko ste brez nje, je to posledica t. i. “razprševanja energije”, ker so vaši čuti skozi ves dan večinoma obrnjeni navzven. Prek diha čute nežno obrnemo navznoter in vse misli usmerimo v ta trenutek (tukaj in zdaj).
Ali veste, da je človek edino bitje, ki lahko misli svoje misli? O čem premišljujete med tekom? In ali znate umiriti tok svojih mislih? Na tem področju joga tekaču znova lahko pomaga tako pri teku samem v smislu ozaveščanja svojih misli misli, pa tudi po teku za doseganje globoke relaksacije. Tako kot našemu telesu moramo tudi našemu umu, ki ga čez dan zaposljuje tisoč in ena misel, privoščiti čim popolnejšo neaktivnost, zaradi katere smo nato znova lahko bolj produktivni in zdravi. Ključ se skriva v ravnovesju, ki ga zgradite na jogijski blazini in nato prenesete v svoj tekaški trening.
Avtorica: Špela Sila
- Preverite tudi Kolikokrat na teden je priporočljivo teči? ali pa Zakaj domači ljubljenčki pozitivno vplivajo na otroke?
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?