Človekova samopodoba je 'podoba o sebi' oz. 'pojmovanje samega sebe'. Vsak človek ima o sebi izoblikovano neko mnenje. Včasih je to mnenje dobro, včasih celo predobro, pogostokrat pa je precej slabše, kot pa bi si to v resnici zaslužil.
Človekova samopodoba ni samo odsev samega sebe v zrcalu, ampak kar zavest o sebi. Ta zavest se pod vplivom različnih izkušenj stalno spreminja.
Če smo v življenju uspešni, če se uspešno spoprijemamo s težavami in če smo kos vsem zahtevam, poleg vsega pa v življenju še uživamo, potem je naša slika o sebi dobra in pozitivna. Kadar pa nam gre vse narobe, takrat je naša samopodoba slabša, dokler v neki končni točki ne začne blokirati našega vedenja.
Če se kmalu v našem življenju nič ne premakne na bolje, bomo sčasoma postali potrti, depresivni in neaktivni, morda celo leni, saj bomo že vnaprej prepričani o neuspehu.
Samopodoba je mnenje, ki ga posameznik ustvari na osnovi izkušenj v interakciji s svojim okoljem. Je filter, ki čustveno obarva vsakršno informacijo, ki pride do človeka. Lahko rečemo, da je samopodoba tisto, kar mislimo, da smo, in se kot take vrednotimo.
V samopodobi so shranjena lastna mnenja o tem, kakšen sem, ali sem si všeč, sem dovolj velik, vitek ali predebel, kako spreten sem, kje je moje mesto v družini, me imajo doma radi, kakšna je moja komunikacija z okoljem, ali znam navezovati stike ali ne.
Samopodoba je sestavljena iz več vidikov, ki se združujejo v neko generalno splošno oceno. Delimo jo na fizični jaz, družinski jaz, socialni, moralno-etični ter osebnostni jaz. Seveda je samopodoba lahko na enem vidiku slabša kot na drugem oz. ni na vseh enaka. Kadar je večina komponent samopodobe visoka, takrat je običajno tudi samovrednotenje visoko in obratno.
Samopodobo lahko krepimo na vseh področjih, a ne smemo pozabiti, da če dvignemo en vidik, se dvigne tudi splošna samopodoba. Vsi vemo, kako pomembno za človeka je, da ima o sebi dobro mnenje, zato se lahko vprašamo, kako je lahko tek povezan s krepitvijo pozitivne samopodobe.
Človek z nizko samopodobo si želi sprememb, predvsem pa si želi najti neko stvar, v kateri bo prišel do pozitivnih izkušenj, a je v življenju stalno neuspešen.
Ko želi dobiti novo službo, mu jo odnesejo tisti bolj samozavestni, ko se pogleda v ogledalo, ga zmrazi, zvečer ostane doma, čeprav se je ves teden odločal, da bo šel v petek ven in si poskušal najti družbo. Tako se oblikuje nizka samopodoba, ki se sicer oblikuje že v obdobju otroštva, stabilna pa postane nekje na koncu mladostništva.
Tak posameznik potrebuje pozitivne izkušnje, da lahko spremeni lastno vrednotenje. In tek mu med drugim lahko te pozitivne izkušnje omogoči, saj je sam po sebi ena najbolj elementarnih oblik človekove motorične dejavnosti in se človek njegove pravilne tehnike lahko tudi kaj hitro nauči.
Posameznik torej lahko med tekom in poznejšimi občutki ugodja pridobi pozitivne izkušnje, ki si jih želi občutiti. Z rednim tekom se posameznik vse bolj zaveda, da postaja spretnejši, kot je bil, tek mu ne predstavlja več napora in začetnih neprijetnosti, kot so zasoplost, obrazna rdečica ali pekoč občutek v pljučih. Postopoma mu postane tek prijeten, močnejše in bolj pozitivne postajajo izkušnje na področju telesnega jaza. Tak napredek na področju telesnega jaza je pravzaprav značilen za vse, ki se ukvarjajo s športom, tako za rekreativce kot tudi za vrhunske športnike.
Tek lahko spodbuja tudi socialno komponento samopodobe, če se človek odloči za skupinske oblike teka. Skupina krepi pripadnost in pogosto bi tekač ob samostojnem teku obupal, ker pa je del skupine, ga ta žene naprej.
Poleg motivacijskega vidika ne smemo pozabiti pozitivnih občutkov, ki se razvijejo v skupini. Posameznik čuti pripadnost, druži se z ljudmi in skupaj z njimi deli skupne cilje in skupen čas. S tem se krepi zadovoljstvo in socialna jaz, kar se posledično odraža v boljši samopodobi.
Če tekaču uspe zaradi redne rekreacije izgubiti kakšen odvečen kilogram ali oblikovati postavo, potem ni vredno izgubljati besed o pozitivni podkrepitvi samopodobe.
Prvi koraki teka bodo morda bolj previdni in naporni, morda vam bo najprej neugodno in se boste počutili izgubljeno, na robu prepada, vendar se morate zavedati, da ste v preteklih letih, ko ste pozabili nase, sami povzročili ta prepad.
Zdaj je čas, da naredite spremembo in aktivno začnete iskati lepe tekaške izkušnje, ker vam bodo prinesle uživanje v aktivnosti in zadovoljstvo v življenju.
prof. dr. Matej Tušak, @life tim
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?