Kaj je v sebi skrivala ženska, ki je živela kar 117 let? Strokovnjaki so raziskali njen DNK in prišli do revolucionarnega odkritja.
Znanstveniki so naredili velik korak v razumevanju dolgoživosti, potem ko so podrobno analizirali DNK Marie Branyas Morere, ki je doživela neverjetnih 117 let. Ameriško-katalonska superstoletnica, rojena leta 1907 v San Franciscu, je umrla avgusta lani v Španiji in do zadnjega diha ohranila izjemno življenjsko vitalnost.
Čeprav je Maria svojo dolgo življenjsko pot večkrat pripisovala "sreči, dobri genetiki in izogibanju toksičnim ljudem", nova raziskava kaže, da je za njeno neverjetno dolgoživost zaslužen preplet genetskih danosti, zdravega načina življenja in izjemno mladostne črevesne mikrobiote.
Njene celice so bile skoraj 20 let "mlajše"
Raziskava, ki še čaka na recenzijo in je objavljena na platformi BioRxiv, razkriva, da so bile njene telesne celice kar 17 let biološko mlajše od njenega dejanskega kronološkega staranja. Gre za izjemen primer, ki kaže na to, da se telo ob ustreznih pogojih lahko stara bistveno počasneje.
Geçtiğimiz ağustos ayında İspanya'da 117 yaşında hayatını kaybeden ve dünyanın en yaşlı insanı ünvanını alan ABD doğumlu Maria Branyas Morera.
— Doç. Dr. Kaan Yılancıoğlu (@drkaanyl) March 15, 2025
Uzun ömürlü olmanın sırrını ‘şans ve iyi genetik’! Yapılan çalışmalar da bunu işaret ediyor.
Bu arada Maria Akdeniz Diyeti yapmış... pic.twitter.com/701JqlhM3g
Znanstveniki univerze v Barceloni so analizirali različna tkiva in ugotovili, da je Maria imela genom, ki je pomagal njenemu imunskemu sistemu, znižal tveganje za raka in srčne bolezni ter ohranjal ravnovesje v telesu.
Imela je mikrobiom "otroka"
Ena najzanimivejših ugotovitev raziskave je bila, da je imela Maria mikrobiom, podoben tistemu pri otrocih – bogat z bakterijobifidobacterium, ki ima znane koristi za zdravje. Njena črevesna flora je bila bistveno bolj raznolika kot pri povprečnih starejših ljudeh, kar vpliva na vnetne procese, spomin in zdravje kosti.
Poleg genetike je veliko pripomogla tudi Marijina vsakodnevna rutina:
- Redno gibanje – veliko je hodila.
- Družabnost – imela je tesne vezi z družino in prijatelji.
- Zmernost – alkohol je skoraj povsem izključevala, redko je kadila.
- Prehrana – sledila je mediteranski prehrani, bogati s sadjem, zelenjavo in jogurti (na dan je pojedla kar tri).
- Duševni mir – izogibala se je toksičnim ljudem in stresnim odnosom.
Njene vrednosti dobrega holesterola, stabilne ravni sladkorja v krvi in uravnotežen imunski sistem so dodatno potrdile, da so življenjski slog in genetika skupaj ustvarili skoraj popoln "načrt" za dolgo življenje.
Upanje za prihodnost?
Znanstveniki upajo, da bodo spoznanja iz analize njenega genoma in mikrobioma omogočila nove preboje na področju staranja, predvsem pa ponudila vpogled v to, kako lahko s pravimi izbirami – tako v prehrani kot v odnosih – bistveno vplivamo na kakovost in dolžino življenja.
Po Marijini smrti je naziv najstarejše osebe za kratek čas pripadel Japonki Tomiko Itooka, zdaj pa ta čast pripada brazilski redovnici Canabarro Lucas, ki šteje 116 let.
Morda ni enega samega recepta za dolgo življenje, toda genetika, mikrobiom, zdrava prehrana, gibanje, miren um in iskreni odnosi očitno skupaj sestavljajo formulo, ki lahko čas – vsaj malo – prelisiči.
