Ne izgubljajte časa z navadami, ki pravzaprav niso tako koristne, kot ste morda mislili.
1. Raztezanje pred vadbo
Večina ljudi se pred vadbo pridno razteza, misleč, da bodo tako zmanjšali možnosti za poškodbe in povečali učinkovitost samega treninga.
Vendar pa ni jasnega dokaza, da bi imelo tako početje v resnici toliko pozitivnih učinkov. Pretirano raztezanje celo povečuje možnost poškodb, saj poruši intermuskularno koordinacijo, mišico sprosti in s tem zmanjša njeno moč.
Za optimalno mišično moč je pomembno optimalno medsebojno delovanje aktina in miozina, dveh glavnih elementov, ki omogočata mišično krčenje. Z raztezanjem njuno delovanje zmanjšamo.
Če že, potem statično raztezanje raje prihranite za konec in naj vam služi kot nizkointenzivna terapija po visokointenzivnem treningu, pri povečanju cirkulacije krvi in pri pomoči pri odstranjevanju presnovnih produktov.
2. Uporaba antibakterijskih mil in čistil
Običajna mila, detergenti za pomivanje posode, pralni praški in druga čistila so povsem učinkovita. Še boljše je, če uporabljate čistilne proizvode, ki ste jih naredili sami. Ta bodo zdravju in okolju bolj prijazna.
Antibakterijska sredstva, na drugi strani, lahko povzročijo odpornost mikrobov na antibiotike, zaradi česar jih bo vse težje uničevati in preprečevati ter zdraviti infekcije.
3. Pogosta vadba
Če zmerna in redna telesna aktivnost pozitivno vpliva na zdravje, potem še več te prinese dvojni učinek na zdravje in rast mišic.
V mislih imejte, da mišice ne rastejo med vadbo. Vadba služi kot stimulans, mišice pa bodo rasle le, če boste telesu zagotovili pravo prehrano in dovolj počitka.
Če telesu torej ne zagotovite dovolj počitka, se mišice nimajo časa regenerirati in pripraviti na naslednji krog.
4. Uporaba umetnih sladil, da bi shujšali
Študija iz leta 2008, objavljena v reviji Obesity, je razkrila, da je pri posameznikih, ki so na teden spili več kot 21 pločevink dietnega napitka z vsebnostjo asparatme, dvakrat več možnosti za razvoj debelosti kot pri tistih, ki umetnih sladil niso uporabljali.
Asparatma je neenergijsko sintetično sladilo, ki ga dodajajo več tisoč živilom, predvsem dietnim brezalkoholnim pijačam, najdemopa pa ga tudi v žvečilnih brez sladkorja in nekaterih žvečljivih vitaminskih nadomestkih. V evropskem sistemu označevanja aditivov ima kodo E951.
O posledicah uživanja umetnih sladil, ki jih vsebujejo dietni napitki, pričata tudi dve večji študiji Univerze v Texasu. Po mnenju raziskovalcev tamkajšnjega centra za zdravje le-ta vplivajo celo na pojav metaboličnega sindroma – skupka tveganj za bolezni srca in ožilja, kot so debelost, dislipidemija, hipertenizija ...
Obstaja pa tudi psihološki učinek – ljudje kalorije, ki so jih »prihranili« z umetnimi sladili, pogostno nadomestijo z bolj mastnimi živili, – in biološki učinek – umetna sladila »pretentajo« možgane, ljudje ne občutijo zadovoljstva, zato nevede zaužijejo več kalorij iz drugih virov.
5. Izpuščanje zajtrka
Morda si mislite, da tako prihranite pri nekaj 100 kalorijah dnevno. Vendar vas bo teh nekaj 100 kalij hitro dohitelo, saj boste čez dan zelo verjetno jedli več, kot bi sicer.
Raziskave kažejo, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, saj telo oziroma delovanje metabolizma prestavi v višjo prestavo. S tem preprečite, da bi telo preklopilo na varčevalni program in kalorije hranilo za 'hude čase'.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
