Možgani veljajo za zapleten organ v telesu, ki nadzoruje vse kar počnemo. Zdravi možgani so ključnega pomena za reševanje problemov, spomin, kognicijo in kakovostno življenje.
Z ohranjanjem zdravih vsakodnevnih navad, se v dobrem stanju ohranjajo tudi možgani, ter zmanjšajo možnosti za demenco in podobne bolezni. Zato se je dobro čim bolj izogibati vsakodnevnih navad, ki imajo na možgane škodljiv vpliv.
Katere so navade, ki na možgane slabo vplivajo?
Neaktiven vsakdanjik
Večino dneva presedeti ni idealno ne za telo ne za možgane. Vsak dan se je priporočljivo vsaj 30 minut ukvarjati z lažjo do zmerno telesno vadbo ali 15 minut z visoko intenzivno, saj se z vadbo ustvarjajo nove možganske celice. Aktivnost poveča srčni utrip, ki v možgane dovaja več kisika ter pomaga pri sproščanju hormonov in zagotavlja odlično okolje za rast možganskih celic.
Pomanjkanje spanja
Znanost še ni povsem enotna glede števila ur, ki jih možgani potrebujejo za spanje. Toda v resnici vsak posameznik pozna občutke in nihajoče razpoloženje po slabo prespani noči. Med drugim pa tudi: pomanjkanje zbranosti in počasno pozornost. Nenehno pomanjkanje spanja škoduje tudi spominu in ima dolgoročne učinke na možgane. V spanju namreč intenzivno delujejo mehanizmi, ki vas znebijo strupenih stranskih produktov, ki se čez dan nakopičijo v možganih.
Nenehno preverjanje telefona
Najslabše, kar lahko zjutraj storite za svoje možgane, je, da vzamete telefon ali računalnik ter preverite novosti. Na takšen način možgani postanejo prilagojeni na stresne dogodke in negativnost. Pustite, da se vaš um prebudi brez tehnologije. Preden preverite telefon, spijte kozarec vode, se oprhajte in pripravite zajtrk.
Zasvojenost z nezdravimi izdelki
Predelana hrana (predelano meso, kot sta slanina in klobase, slani prigrizki, sladka hrana, torte in piškoti ter gazirane pijače), ki vsebujejo veliko sladkorja, slabih maščob in drugih spojin, lahko negativno vpliva na zdravje možganov. Velik vnos rafiniranih sladkorjev lahko spodbuja vnetja in stres, ki lahko poškoduje možganske celice, na uravnavanje inzulina in posledično na motnje razpoloženja in sposobnosti osredotočanja. Na ta seznamu pa je tudi pretiravanje s soljo. Prevelik vnos soli namreč poveča tveganje za visok krvni tlak, kar lahko vodi do manjših kognitivnih pomanjkljivosti in povečanega tveganja za možgansko kap.
Pomanjkanje socialnih stikov
Mogoče boste presenečeni, toda tudi pomanjkanje stikov z ljudmi, zlasti kronična osamljenost, lahko zelo negativno vpliva na možgane. Strokovnjaki pravijo, da je pomanjkanje socialnih stikov problematično predvsem zaradi upočasnitve plastičnosti možganov. Osamljenost lahko povzroči tesnobo ali/in depresijo. Vsak dan je dobro poskušati vzpostaviti stik z drugimi ljudmi, četudi le bežno. Zato ne oklevajte, temveč pokličite kakšnega znanca ali prijatelja, ter se dogovorite za srečanje.
- Preberite tudi: To hranljivo, protivnetno juho si pripravite, če ste zboleli (pomaga pri okrevanju) in: TOLIKOKRAT na mesec bi za zdravje prostate moški morali doživeti izliv