Zdravilni učinki soli, ki jih je dobro poznati

Sol je nepogrešljivo sredstvo v domači lekarni. Preverite, za kaj vse je koristna in kako jo uporabljamo za posamezne zdravstvene tegobe.

Ne glede na to, katero zdravstveno metodo obravnavamo, vedno so poleg zdravilnih rastlin in zdravega načina prehranjevanja pomembne tudi enostavne, temeljne metode z uporabo toplote, mraza, vode in soli, ki bistveno odločajo o uspehu terapije. V mnogih zdraviliščih temelji zdravljenje na blagodejnem vplivu klime, zdravilne vode, morske vode ali slanice. Dajejo življenjsko moč in energijo ter pomagajo obolelim ponovno najti njihovo individualno ravnotežje in s tem njihovo zdravje.

Zunanja poraba soli

Kopanje v slani vodi

Čeprav je uporaba soli za zunanjo uporabo i poznana že iz davnine, se je njena široka uporaba z razcvetom morskih zdravilišč začela šele v 18. stoletju. Christoph Wilhelm Hufeland, zdravnik Schillerja in Goetheja, je podpiral ta razvoj tako, da je o tem izdal knjigo. Kraji s slanimi izviri ali najdišči soli so se z zunanjo uporabo slane vode hitro razvijali v cenjena i zdravilišča.

Danes za slane kopeli praviloma uporabljajo 1-8-odstotne raztopine soli. Na podlagi dobrih izkušenj z visoko koncentracijo naravne slanice iz Mrtvega morja pri zdravljenju luskavice uporabljajo tudi višje koncentracije (nad 12%).

Ukradli so mu denarnico, nato je začel prejemati sporočila: “Karma”

Različne sestavine in koncentracije soli v kopelih vplivajo na krvni obtok in takih kopeli ~ pri ljudeh z oslabljenim srčno-žilnim sistemom nikakor ne bi smeli izvajati brez zdravniškega nadzora.

Čas kopanja se začenja s 5 do 10 minut in ga podaljšujemo do največ 20 minut. Temperatura vode naj ne presega 38°C. Pri uporabi kopeli doma se omejite na največ dve kopeli tedensko. Po kopeli se obrišite in počivajte eno uro. Šele potem se stuširajte in koži s primerno mažo vrnite maščobo.

Za slane kopeli in za vse zunanje uporabe vam priporočamo himalajsko kristalno sol. V nobenem primeru ne uporabljajte soli s kemičnimi in umetnimi dodatki.

Za kopalno kad prostornine 120 litrov potrebujete za pripravo enoodstotne raztopine 1, 2 kilograma soli. Najprej raztopite primerno količino soli za želeno koncentracijo v malo tople vode, da se sol popolnoma raztopi. Šele nato napolnite kad in pazite, da temperatura ne presega 38°C. Sol med raztapljanjem hladi vodo in raztopina bi se ohladila, če bi sol dali v polno kad.

Slane kopeli uporabljamo v glavnem pri lajšanju težav s kožo, kot sta npr. luskavica in nevrodermitis, pa tudi pri revmi in težavah s sklepi, kadar ne gre za akutne pojave. Učinek ni omejen samo na kožo, sol deluje mnogo globlje, preko vegetativnega živčnega sistema vpliva na regulacijo vnetnih procesov.

Slane kopeli človeka sproščajo, osvežujejo, odobrovoljijo in mu dajejo novih moči. Vzpodbujajo nastajanje glukoznih kortikoidov v nadledvičnih žlezah in s tem zavirajo vnetja.

Neposreden učinek na kožo je posledica tega, da se slana voda vključi neposredno v zunanjo, roževinasto plast kože, medtem ko sladka voda zaščitni vodno maščobni sloj nabrekne in odstrani, zaradi česar iz kože izhlapi še več vode. Koža postaja suha in jo je potrebno na mastiti. Slane kopeli kože ne izsušijo tako močno in so zato primerne vedno, ko je koža krhka in suha.

Slane kopeli koristijo pri artrozi, kroničnem poliartritisu, putiki, pretegnjenih mišicah, psihovegetativnem izčrpanju, težavah v meni, menstrualnih težavah, kožnih boleznih, prekrvavitvenih motnjah, nevrodermitisu, luska~ici, obolenjih ven in pri oslabelem imunskem sistemu.

Stik celega telesa s slano in toplo vodo nas spominja na predporodno okolje v maternici. Ta stik povzroči spremembo razpoloženja in spodbuja telo, da aktivira svoje samozdravilne sposobnosti.

Izpiranja s slano vodo

Za izpiranje nosu, grla in oči uporabljamo 0, 9 odstotno izotonično raztopino soli.

Raztopite 9 gramov soli v litru mlačne vode. Grgranje s slano vodo ovlaži vneto sluznico, bakterije in odmrle celice se izločijo, kar čudovito olajša boleče grlo.

Za izpiranje nosu uporabljamo poseben tuš ali vrček. Iztok nastavimo v eno nosnico, zatesnimo, rahlo nagnemo glavo na stran in že teče voda skozi drugo nosnico ven. Paziti je treba samo, da vodo ulovimo v umivalnik in da dihamo skozi usta. Nato ponovimo postopek še z drugo nosnico.

Pri prehladu vzemite malo več soli, da aktivirate nosno sluznico. Sluz se izloči tudi iz obnosnih votlin. Seveda je preprečiti bolje kot zdraviti. Mnogi prisegajo na dnevno izpiranje nosu za preprečitev prehladnih obolenj. Tisti, ki jih mučijo seneni nahod in glavoboli, si olajšajo težave s spiranjem nosu.

Izpiranje oči lahko opravimo s posebno posodico (stekleno ali plastično) za izpiranje oči (lekarne). Pred tem je treba odstraniti ličila. Posodico napolnite z raztopino soli, glavo nagnite nazaj. Večkrat pomežiknite, da se oči popolnoma ovlažijo.

Slane masaže, obkladki in povoji

Pri odprtih poškodbah uporabljamo samo izotonično raztopino. Pri kožnih obolenjih lahko znaša koncentracija soli 8%, tako kot pri samih kopelih. Pike žuželk, zvine, udarnine in otekline lahko prav tako obravnavamo z nasičeno raztopino soli.

Za obkladke namočimo čisto bombažno ali laneno krpo v slanico in jo položimo na prizadeto mesto. Hladne obloge so učinkovite pri udarninah, zvinih, vnetjih kitnih ovojnic, s polaganjem na meča pa lahko znižujemo telesno temperaturo pri vročinskih obolenjih. Topli obkladki pomagajo pri revmatskih in sklepnih težavah.

Čisto posebna možnost so slane nogavice. Za tako uporabo namočimo bombažne nogavice v 3-odstotni raztopini soli, jih ožmemo in obujemo. Povrhu oblečemo suhe volnene nogavice. Pustimo delovati eno uro. Slane nogavice pospešujejo prekrvavitev, pomagajo pri kronično hladnih nogah in pri protinu (putiki).

Slana srajca deluje enako kot nogavica in je le okrepljena oblika "španskega plašča", kakršnega priporoča župnik Kneipp. Dobro ožeta srajca se mora tesno prilegati telesu. Pri mirovanju v postelji pride do kopičenja toplote in je zaradi izredno močnega delovanja naj ne bi uporabljali dlje kot eno uro, nikakor ne v lastni režiji. Slana srajca vzpodbuja presnovo in razstrupljanje. Po tej terapiji je potrebno dlje časa mirovati ali spati.

Inhalacija slanice

Povsem naravna solna inhalacija je možna na morski obali, ko lahko celo merimo vsebnost soli v zraku pri udarjanju valov v obalno skalovje. Podobno okolje je neposredno za razpršilci solne raztopine v zdraviliščih s slano vodo. Velike, z zrakom prepihovane razpršilne naprave, oddajajo sol v okolico. Inhalacije so pomembne terapije pri boleznih dihalnih poti, kot so bronhitis, kronična vnetja obnosnih votlin (sinusov) in astma.

Namig: Doma lahko izvedete solno inhalacijo v lastni režiji s parno kopeljo. V večji lonec dajte 1-2 litra vode in kristalno prasol, segrejte do vrenja, se nagnite nad lonec, pokrijte čez glavo z, veliko brisačo in vdihavajte solno paro do 15 minut.

Koncentracija slanice naj bi bila na začetku okoli 0, 9%, nato odtegne para sluznici vodo in omehča sluz. Koncentracijo soli lahko povečamo na 3, ker višje koncentracije delujejo okrepljeno predvsem v nižje ležečih predelih dihalnih poti.

Za zdravniško predpisane inhalacije so na razpolago razne razpršilne šobe in ultrazvočni razpršilci, ki omogočajo točno nastavitev velikosti kapljic. V razpršilcih (zamegljevalcih), ki jih uporabljajo za sobne vodnjake, naj ne bi uporabljali slanice. Velikost kapljic iz takih naprav ni primerna za medicinsko uporabo.

Če želite s slanico izboljšati zrak v sobi, takšen razpršilec ni primeren, ker je slana megla preveč agresivna za sobno opremo!

Zelo dobre rezultate so dosegli z zeolitskimi solnimi vodnjaki. Zeolit je naravni kristal iz alumo silikata. Nahaja se v razpokah in votlinah iz bazalta. Gre za visoko porozno snov, ki je prepredena s številnimi mikroskopskimi kanalčki in sestavljena iz silicija, aluminija, kisika, kalija in natrija. Je idealen ionski izmenjevalec, filter in katalizator.

Zeolit uporabljamo npr. tudi kot naravni filter za bazene, akvarije in za pripravo vode. Če pustimo teči slanico preko zeolita, pride do enakega pojava kot pri razprševanju: fina sol se sprošča v okoliški zrak, nastajajo tudi negativni ioni (kot pri solnih svetilkah). Tako lahko iz zraka odstranimo dim, prah in druge nečistoče. V prostoru nastane blaga pozitivna klima, podobna tisti ob morju. To prinaša olajšanje vsem, ki imajo probleme z dihalnimi organi.

Notranja uporaba soli

Terapija s pitjem slane vode

Zdravilne terapije s pitjem slane vode štejejo k najstarejšim uporabam soli v zdravilstvu. Predpisoval jih je že rimski zdravnik Galen. V srednjem veku so bili natančno predpisani postopki za zdravljenja s slano vodo različnih koncentracij (višanje in zniževanje koncentracije) za vzpodbujanje mokrenja in driske. V modo so prišle tudi kure s pitjem morske vode. Še danes v marsikaterem zdravilišču ob morju ponujajo za terapije morsko vodo v steklenicah.

Za kure s slano vodo večinoma uporabljajo naravne izvirske vode, ki izkazujejo za terapijo pomembno koncentracijo mineralov nad 1 gram soli v litru vode in so označene kot zdravilne vode. Poleg natrija najdemo v takih vodah še - odvisno od izvira - kalcij, magnezij, kalij, klorid, sulfat in hidrogen karbonat, kakor tudi mikroelemente, kot so železo, jodid ali fluorid. V osnovi gre za enake snovi, kot se nahajajo tudi v himalajski kristalni soli. Vsekakor pa se minerali pojavljajo v teh vodah - glede na izvir - v različnih kombinacijah.

Terapije z visoko koncentriranimi zdravilnimi vodami zdravniki glede na obolenje predpiše jo pri težavah z želodcem, s črevesjem, pri boleznih žolča in jeter, vnetjih sečil, putiki, sladkorni bolezni, osteoporozi, izčrpanosti in alergijah.

Terapija s pitjem slane vode s himalajsko kristalno soljo se od terapije pitja zdravilne vode razlikuje po tem, da ne gre za terapijo za zdravljenje, ampak za preventiven ukrep za ohranitev zdravja ali pa kot dodatna terapija pri drugih načinih zdravljenja.

Za to terapijo ne potrebujete zdravniške napotnice, izvajate jo lahko sami doma. Pravzaprav tudi izraza terapija ali kura nista povsem primerna, saj vedno označujeta časovno omejene postopke, slanico iz himalajske kristalne soli pa lahko pijete neomejeno.

V nasprotju s pitjem zdravilne vode s pitjem take vode v telo vnesete veliko manj mineralnih soli, le 1-2 grama soli, ki jo drugje pri dnevni prehrani z lahkoto prihranimo. Pri terapiji s slanico iz himalajske kristalne soli ne gre toliko za količino soli, ampak predvsem za njeno kakovost in pridobljene informacije.

Čim manj navadne rafinirane soli porabimo v dnevni prehrani, tem bolj učinkovita je lahko himalajska kristalna sol. Zato leto, sveže zmleto s keramičnim mlinčkom ali nasičeno slanico, uporabljajte tudi za soljenje jedi v kuhinji. Zmanjšajte uživanje že pripravljenih jedi, za katere ne veste, s kakšno soljo so bile proizvedene.

Učinki terapije s pitjem slane vode, v kateri je raztopljena himalajska kristalna sol, so koreniti in občutni. Očisti vezna tkiva, strupene snovi odplakne iz telesa. Pojavijo se pozitivne spremembe, energijske blokade se zgubijo, sprostijo se samozdravilne sposobnosti organizma. Najprej lahko pride do rahlega poslabšanja, vmes do občasnih kriz z glavobolom, utrujenostjo ali slabim počutjem. Tu ne gre za poslabšanje stanja, to so le znaki za napredujoč zdravilni proces.

Terapija s pitjem slane vode s himalajsko kristalno soljo vam podari čisto nove energije, povsem nove moči. K temu prispeva seveda tudi izravnalno delovanje na pomanjkanje mineralov ali mikroelementov. Telesne celice občutijo poživljajoč sunek, ko pridejo v stik s snovmi iz idealnega okolja pramorja, iz katerega izhaja vse življenje. Poživi se vsa presnova in nastane zdravo ravnotežje.

Dlje kot se je posameznik(ca) odmaknil(a) od naravnega življenjskega sloga, dlje traja, da občuti učinek te terapije. Ljudje, ki se polnovredno prehranjujejo, ne kadijo, ne pijejo in ne uporabljajo kemičnih zdravil, katerih organizem že ima izkušnje z nežnimi metodami vibracijskih zdravilnih sredstev, npr. s homeopatsko ali Bachovo cvetno terapijo, kineziologijo, itd. , začutijo učinek te terapije zelo kmalu.

Pitje slane vode s himalajsko kristalno soljo je primerno za vsakogar, razen za ljudi, ki imajo težave z ledvicami, za težje srčno-žilne bolnike in ljudi, ki imajo visok tlak zaradi občutljivosti na kuhinjsko sol.

Sama sol tudi ne bo vedno prinesla težko pričakovane čudežne ozdravitve, kar je precej odvisno od minulih obremenitev in zdravljenj. Pomagala pa bo vsakomur, ki se želi ohraniti čil in zdrav, ali ki si želi z naravnimi sredstvi tak(a) zopet postati.