Brez omejitve

26. 12. 2003
Deli
Brez omejitve

Ko vas napšade bolezen, imate vedno na voljo dve možnosti: da boj prepustite zdravnikom ali pa se kot tehle 12 krepkih postavite zase, vzamete zadeve v svoje roke in si upate . .

Dan je dnevu enak. Živimo tako, kakor da nam, supermanom, itak ne more nič

do živega, da naša Ahilova tetiva itak ni ranljiva. Da smo še premladi, odporni, utrjeni . . Vse dokler ne zadene . . (Amorjeva puščica morda? ). Ta zahrbtna, hinavska, predvsem pa nepredvidljiva bolezen! Nikomur ni prizaneseno. Če se nas loti, potem nas zlepa ne izpusti (vas morda na kaj spominja? ). In kako se odzovemo nanjo? Namesto bojnih krikov se izpod odeje sliši le godrnjanje, javkanje in stokanje ter seveda smiljenje samemu sebi! Ni šans! ! ! Ovire so zato, da jih premagujemo. Težav ni, so samo izzivi. Čakajo, da se z njimi spopademo.

VI gospodarite s svojim telesom! ! ! Zbrali smo skupino moških, ki so se spopadli z njo v različnih preoblekah. Vzeli so stvar v svoje roke in se je lotili vsak po svoje. In kaj imajo skupnega? Premagali so jo. Ali gre za medicinske čudeže? Seveda ne. Gre za normalne moške z enkratnimi zgodbami. Za moške, ki vam bodo pokazali, kako se je lotiti (še vedno govorimo o bolezni).

Bolečine v hrbtu

Kako jih je premagal:

s plezanjem

Pri svojih 63 letih je bil Andrej značilen gospod v letih. Pri hoji se je držal za hrbet in komaj vlekel noge za seboj. V najhujših dneh je že po nekaj korakih od bolečin komaj lovil sapo. Diagnoza je bila artritis. Dobil je ustrezna zdravila. Za kiropraktika je bil kos plastelina, ki ga je gnetel in mečkal skozi vse leto.

Vaš tihi junak proti oljnim madežem: skoraj gotovo ga imate v kuhinji

"Kljub temu rezultatov ni bilo od nikoder, " je potožil Andrej. K sreči je imel njegov sin premalo časa za otroke in Andrej se je kot skrbni dedek ponudil, da vozi vnuka na trening športnega plezanja. Medtem ko je čakal nanj, je opazoval možakarje različnih starosti, kako se vzpenjajo po steni. "No ja, bolj že ne more boleti kot zdaj, " je pomislil in se brez odlašanja oprijel grifov. In kar obvisel. "Pa sem nadaljeval, " je ponosno razlagal.

Po dveh tednih visenja na grifih so bolečine toliko popustile, da je z visenja prešel na lažjo plezalno pot dvakrat do trikrat na teden. Po nekaj mesecih je bolečina izginila. Zdaj živahni 69-letni Andrej še vedno pleza. In hodi. In teče. In . . "Ni zavor za motor! " pravi z nasmehom. w Nasvet: Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z atletiko, menijo, da so raztezne vaje bistvenega pomena za premagovanje bolečin v hrbtu.

S plezanjem je Andrej razgibal mišice, ki jih sicer nikakor ne bi mogel aktivirati. Zadeve se je lotil s pravega zornega kota: začel je previdno, opazil napredek in počasi stopnjeval težavnost vadbe. Za enake dosežke (brez plezalnih pripomočkov) strokovnjaki priporočajo naslednje raztegovanje (gospoda, da ne bo pomote, v mislih imajo jutranje pretegovanje): lezite na hrbet, desno koleno približajte k prsnemu košu in se pri tem držite za gleženj.

V tem položaju preštejte do deset (bo šlo? ). Iztegnite nogo in enako vajo ponovite z levo nogo, na koncu pa vse skupaj naredite z obema nogama.

Visok krvni pritisk

Kako ga je znižal:

s paradižnikovim sokom in poprom

 

Petinpetdesetletni Jaka se je dušil v vsakdanjem stresu kot bančni uslužbenec v boju za blagor dobička lastnikov. Pred 15 leti so mu med rutinskim pregledom postavili diagnozo visokega krvnega pritiska in zdravnik mu je predpisal zdravila za njegovo zniževanje. Edina težava: "Vrtelo se mi je in občutek sem imel, da se bom onesvestil, " je dejal Jaka.

Pri kontrolnem pregledu so izvidi pokazali, da zdravilo znižuje raven kalija in magnezija, zato so mu predpisali dodatna zdravila. Kljub vse-mu se je Jaka še vedno počutil kot na majavih tleh. Naveličan vsega je nehal goltati tablete in se odločil za naravno zdravilno mešanico: paradižnikov sok in kajenski poper (mmm, kako okusno? ! ? ). "Koktejl ima prav specifičen okus, " je pripomnil Jaka. Vendar se mu je že po enem mesecu vztrajnega uživanja pritisk znižal. Zdaj redno hodi na sprehode in kolesari, znižani pritisk pa mu dela veselo družbo.

Nasvet:

 

Preden se odločite za zdravila, poskusite z naravnimi sredstvi (seveda po predhodnem posvetu z zdravnikom). Strokovnjaki omenjajo tri razloge, zakaj koktejl deluje. Ugotovili so namreč, da ima pekoča snov v kajenskem popru pozitiven učinek na krvni pritisk. Antioksidanti v paradižniku zbrcajo proste radikale, ki pritisk dvigujejo, in jim pokažejo, kdo je kralj na Betajnovi. Hkrati pa paradižnikov sok vsebuje tudi kalij, ki v teles-nem tkivu nadomesti natrij. Preveč natrija namreč lahko povzroči obloge na stenah arterij. Posledica je zadrževanje vode v telesu in s tem višanje krvnega pritiska. Pa zapojmo po domače: Pijmo paradajzov koktejl, da nizke pritiske bomo e-mejl!

Klavstrofobija

Kako jo je pretental z domišljijo

 

Oštevanje ni prijetno. Zlasti ne, če si šolar in se ne zavedaš, od kod tesnobni občutki, ki jih začutiš. V določenih situacijah se vedeš nevsakdanje, kar v neposredni okolici povzroči val ogorčenja. Zdaj 31-letni Tadej se zaveda, da že od otroštva ni imel nadzora nad seboj. Ko razmišlja za nazaj, vidi enega od takih napadov, ki jih je doživel v srednji šoli, v popolnoma drugačni luči. V avtobusu na poti na nogometno tekmo je najprej začutil nemir, nato je začel težko dihati in se potiti. Napetost je naraščala tako dolgo, da je šoferju skoraj zakričal, naj ustavi avtobus.

Vendar takrat ni niti pomislil, da potrebuje strokovno pomoč. "Rasel sem v okolju, kjer je prevladovalo mišljenje, da k psihologu hodijo le moteni ljudje. Če si imel kakršnekoli težave, ki so odstopale od povprečnih, si jih potlačil in živel naprej, kot da se nikoli ni nič zgodilo. Kot da ti pod milim nebom nič ne manjka. Kakšen idiotizem! " razlaga Tadej. Nekega večera med kopanjem v majhni kopalnici brez oken je panika spet privrela na dan.

Tedaj se je odločil za radikalno potezo. Ugasnil je luči, zatlačil brisače pod vrata in s tem ustvaril nepredirno temo. V presledkih po 15 minut si je predstavljal, da je v čedalje manjši sobi. Ko je tesnoba postala nevzdržna, je prižgal luč in kopalnica se mu je zazdela kot avditorij. Po osmih mesecih ponavljajoče se prižgi-ugasni samoterapije je čutil vedno večji napredek. Največja preizkušnja je prišla, ko je služil vojsko. Spali so namreč v separejčkih, ki hote ali nehote sprožijo v človeku občutek tesnobe. Tadej ga je premagal.

Nasvet:

Strokovnjaki sicer priporočajo zdravljenje pri specialistu, vendar če je samonadzor dovolj močen, lahko fobijo premagamo tudi sami. Ključ do uspeha je, da težavo najprej sploh prepoznamo, potem pa se je lotimo. Tadej je z zapiranjem v kopalnico dovolil svojim bojaznim, da z vso močjo privrejo na dan. Z osredotočanjem na bojazni se je naučil živeti s strahom in ga obvladovati.

Alergija na hišne ljubljenčke

Kako jo je prelisičil:

s pomirjevalom za mačko

 

Tomaž ni mogel biti v isti sobi z družinsko mačko. Pa ne zato, ker bi bil izreden oboževalec psov. Kihanje, srbenje, smrkanje . . vse to ga je mučilo. Alergolog mu je svetoval, naj se znebijo mačke. "To je mojo družino dobesedno sesulo, " se spominja 49-letni Kranjčan. Uvidel je, da mora ubrati drugačno strategijo: pozdravi mačko (žival seveda), in ne človeka. Dobil je podatek, da obstajajo pomirjevala, ki jih dodaš v mačjo hrano in ki pomagajo v boju z alergijami. Tomaž je družini priskrbel novo hišno ljubljenko in ji začel vsak dan v vodo dodajati nekaj pomirjevala. Danes lahko z užitkom pocrklja svojo Maco, o alergiji pa ni ne duha ne sluha. Seveda Tomaž še kdaj kihne, vendar ne zaradi alergije.

Nasvet:

 

Veterinarji pojasnjujejo, da pomirjevalo spremeni kemično sestavo sline in jo naredi manj dražečo. Vendar, ali to ne pomeni, da je mačka vsak dan "zadeta"? Pravijo, da ne. Substanca je namreč tako razredčena, da nima škodljivega učinka na mačje dnevne aktivnosti. Na pse, žal, ne učinkuje.

Še vedno je najučinkovitejši šampon, ki je na voljo v večini trgovin za hišne ljubljenčke.

Migrena

Kako jo je ustavil:

z manjšim vnosom ogljikovih hidratov >

>Vsakič ko se je popoldne prevešalo v večer, je Matej neznosno trpel. V dneh, ko ni bilo najbolj kritično, se mu je zdelo, kot bi mu na glavo sedel rokoborec. V najhujših dneh pa je 25-letnik zagrnil vse vire svetlobe, se ulegel in čakal, da bo bolečina ponehala. Skoraj vsak dan se je migrena vrnila, pa čeprav je ni prav nič pogrešal.

>

Opravil je nekaj testov, toda vsi so bili v mejah normale. Kljub večjemu odmerku zdravil bolečina ni popustila, kaj šele prenehala. Pred približno enim letom ga je tedanje deklo prepričevalo, da bi se skupaj lotila diete, ki je vsebovala majhno količino ogljikovih hidratov. Ideja se mu ni zdela preveč posrečena.

"Obožujem italijansko kuhinjo, " pravi Matej. "Takoj sem vedel, kam pes taco moli! " A se je le odločil, da poskusi. Po dveh tednih odrekanja testeninam je migrena izginila. "V začetku nisem niti pomislil, da gre za kakršnokoli povezavo, vse dokler nekega dne nisem pojedel kosa torte. Bum! Migrena!

Zadela me je kot strela z jasnega. " Matej je poleg tega shujšal za pet kilogramov.

Nasvet:

>Brez panike! To ne pomeni, da morate ogljikove hidrate črtati z jedilnika, le zmanjšati je treba njihovo količino. Matejeva odvisnost od kruha in pivomanija sta povzročali napade migrene, saj je bila raven sladkorja v krvi kot na vlakcu smrti, kjer je vzponov in spustov toliko, da se ti zmeša.

>

Strokovno mnenje je, da je migrena kronična motnja. Ko jo enkrat imaš, si vse življenje občutljiv. Uravnotežen način življenja pa je tisto, kar preprečuje njen pojav oziroma jo omili. Zaradi uživanja prevelike količine ogljikovih hidratov vrednost sladkorja v krvi namreč nenehno niha. Poleg tega je pri Mateju migrene povzročilo tudi povečanje telesne teže, saj povečana telesna teža poveča možnost pojava oteženega dihanja, predvsem ponoči, kar čez dan povzroča glavobole.

Če imate migrene, skušajte vnos ogljikovih hidratov omejiti na 300 gramov na dan. Preveč? Kdaj pa je preveč glavobola? Odločitev je vaša!

Povišani holesterol

Kako ga je znižal:

s trpotčevim semenom

Za Jožeta bi težko dejali, da je bil brez kondicije. Redno je hodil na fitnes, v lokalni ligi je igral košarko in užival v svežem zraku na domačem vrtu. Tudi prehranjeval se je bolj ali manj zdravo. Toda to še ni bilo dovolj. Povišani holesterol se je pretakal že po žilah njegovega očeta in tudi Jože temu ni mogel ubežati.

Ko je novembra 1999 opravil natan- čnejši pregled, je skupna vrednost njegovega holesterola znašala 232, od tega je bilo holesterola LDL, to je tistega, ki žile spremeni v salami podobne tulce, za 123 enot. Nato je pri ženi odkril odvajalo na osnovi lupin trpotčevega semena (psyllium).

Žena ga je že 10 let jemala kot nadomestek vlaknin v prehrani. Ker so bile njene vrednosti holesterola vedno precej pod normalnimi (ko sta ga preverjala zadnjič, je bila njena skupna vrednost 128), je Jože na to postal pozoren, še zlasti zato, ker sta jedla skoraj isto hrano. Jože se je nato za nekaj časa pri ženi naročil na psyllium in po šestih mesecih je bila vrednost njegovega holesterola skupaj 189, od tega 96 (škodljivega) holesterola LDL, kar pomeni, da mu je uspelo raven holesterola znižati za 25 odstotkov.

Nasvet:

>Psyllium vsebuje nekatera odvajala, ima pa to lastnost, da veže holesterol in ga skupaj z drugimi odpadnimi snovmi odplakne iz telesa. Psyllium se veže z žolčnimi kislinami, ki so sestavni del holesterola. Zaradi vezave se kisline ne morejo znova absorbirati v krvi. Raziskave so pokazale, da se je pri ljudeh, ki so v prehrano vključili psyllium, raven skupnega in holesterola LDL znižala za 15 odstotkov, hkrati pa je vrednost holesterola HDL ostala nespremenjena. Strokovnjaki za prehrano priporočajo sedem gramov psylliuma na dan.

>

Kajenje

Kako se ga je odvadil:

z vodo

>Aleks je bil strastni kadilec vse od svojega 14. leta. Izračunal je, da bi za odvajanje vsako uro porabil pet ali šest nikotinskih obližev, če bi se odločil za to metodo, zato z njimi sploh ni poskusil. Že zelo mladega, starega komaj 24 let, so ga napadle bolečine v prsih. Po nekaj rentgenskih pregledih so ugotovili, da ima v levem pljučnem krilu preveč tekočine. Zdravniki so mu dali dve možnosti: da neha kaditi ali pa se utopi v lastni tekočini. Izbral je slednje, vendar nekoliko drugače. Razvadi (bodimo pošteni: odvisnosti! ) se je odrekel čez noč.

>

Pri tem si je pomagal z vodo, saj je vedno, ko je začutil potrebo po cigareti, namesto nje vzel v roke plastenko vode. "Videti bi morali notranjost mojega avtomobila! " pravi Aleks in se pohvali, da ima morda največjo zbirko praznih plastenk na svetu. Čudak gor ali dol, tistih deset pollitrskih plastenk na dan mu je pomagalo, da ni prižigal cigaret. Sčasoma ga je sla po kajenju minila.

Ko je januarja 2002 očistil svoj pepelnik, se ga ni več dotaknil.

Nasvet:

>Aleks je uporabil klasično tehniko za odvajanje, ki ji psihologi za odvisnosti strokovno rečejo substitucija. V Aleksovem primeru je šlo preprosto za to, da je potrebo po cigareti zamenjal s potrebo po vodi. Pri tem niti ne gre toliko za vodo samo po sebi, ampak bolj za gib roke proti ustom in pitje. Zasvojenost z vodo pa je vsekakor boljša od zasvojenosti s cigareti. Zato strokovnjaki vsem, ki se želijo znebiti te razvade, svetujejo, naj si najdejo smiseln nadomestek: posežejo naj bodisi po vodi, liziki ali telesni vadbi, ki jo strokovnjaki še posebej priporočajo. Ne glede na to, kako zasopihani boste, je hlastanje za svežim zrakom še vedno boljše od hlastanja za dimom.

>

Slabovidnost

Kako jo je odpravil:

z očesno telovadbo

Šestindvajsetletni Orlando je vedno sanjal o tem, da bi tako kot njegov stari oče nekoč postal vojaški pilot. Vendar zaradi preslabega vida ni mogel izpolniti ostrih meril (normalen vid brez uporabe očal ali operacije) za sprejem med letalsko elito. Merila v civilnem letalstvu niso tako ostra, tako da je vsaj del svojih sanj lahko uresničil kot pilot potniškega letala pri Lufthansi, čeprav je nosil očala. Z recesijo v letalstvu pa je Orlando ostal brez službe.

"Bil sem čisto na tleh, vendar sem se odločil, da svoje življenje obrnem na glavo, " se spominja. Ker je nenadoma imel časa na pretek, se je lotil vprašanja, ali lahko človek z vajo izboljša svoj vid. Navdušile so ga zgodbe pilotov iz druge svetovne vojne, ki so izvajali posebne vaje za ostrejši vid. Naletel je tudi na knjigo Batesove metode za boljši vid brez očal, ki jo je že leta 1920 napisal Willam Bates. Ko se mu je zdelo, da je zbral dovolj podatkov in vaj, je začel izvajati svoj lastni program. "Svoje oči sem pripravil do tega, da so delale stvari, ki jih običajno sicer ne, vse skupaj pa sem vzel kot običajno telovadbo. " Treniral je po 25 minut na dan in šest dni v tednu.

Približno mesec dni je delal takšne vaje, kot je denimo kroženje z očmi v krogu 360 stopinj. In rezultat? Ko je šel naslednjič na testiranje, je bil njegov vid normalen, očal ni več potreboval, sprejet pa je bil tudi v program usposabljanja za vojaške pilote.

Nasvet:

Nekateri okulisti so prepričani, da je vid res mogoče izboljšati s treningom očesne mišice. Ker so težave z vidom povezane z različnimi vzroki, mora vsakdo najti sebi ustrezen program, za katerega se je najbolje obrnite na preverjenega okulista. Ko za svojo težavo najdete ustrezno žavbo, je nadaljevanje odvisno od vas samih in od vaše volje - vaje morate izvajati vsak dan.

alkoholizem

Kako mu je ubežal:

splezal je na samega sebe

Alan se je zapil že v rosni mladosti, še preden je postal polnoleten. In kaj je bila njegova najljubša omama? "Karkoli, samo da je zadelo, " pravi danes Alan. Nekdanji odličnjak je zadnji letnik srednje šole končal s kupom popravnih izpitov, od uspešnega košarkarja mu je ostala samo še telesna višina, namesto uteži pa je raje dvigal vrčke piva. Na videz postavnemu mladeniču se to ni zdelo nič nenavadnega, dokler se ni zalotil, da čedalje pogosteje pije sam. Takrat se je zavedel, da mora nekaj ukreniti, in to mu je pred 20. rojstnim dnevom tudi uspelo. Začetek je bil seveda težak. Pravih prijateljev, s katerimi bi se lahko posvetoval, ni imel, starejši pa so se mu kvečjemu posmehovali, češ, glej ga, še en zafrustriran najstnik. Nekega jutra je Alana prijelo, da bi se povzpel na bližnji hrib.

Po nekaj zaporednih vzponih, dolgih približno 45 minut, je vsakodnevna hoja v hribe zanj postala sestavni del življenja. "Če sem kako jutro ostal doma, sem vedel, da bom ves dan zoprn samemu sebi. V takih trenutkih me je najbolj imelo, da bi se vrnil k pijači, " pravi danes zadovoljni Alan. Zdaj je star 30 let, poročen in oče triletnega sina. Alkohola ni poskusil že 11 let, na tisti hrib pa še vedno pogosto zaide.

Nasvet:

Ključ do uspeha se skriva v tem, da usodo vzamete v svoje roke in zasvojenost premagate z lastno voljo. To je morda res v nasprotju z mnenjem, da je alkoholizem bolezen, ki zahteva strokovno pomoč, vendar pred obiskom oddelka za alkoholike vseeno velja poskusiti s hribolazenjem. Seveda lahko tudi s kakšno drugo dejavnostjo, tisto pač, ki vam najbolj ustreza in od katere si obetate enake rezultate, kot jih je dosegel Alan.

To pa so: dobro razpoloženje takoj zjutraj, odvrnitev od pijače in trdno prepričanje, da ne boste zašli z začrtane poti. Fizična aktivnost je na samem vrhu seznama priporočljivih dejavnosti, saj je bil v Alanovem primeru najbrž učinek endorfina tisti, ki je nadomestil fizično zadovoljstvo ob pitju. Opozorilo: Če kljub fizični aktivnosti še po 90 dneh ne morete brez pijače, ne odlašajte z obiskom pri strokovnjaku.

Nespečnost

Kako jo je prinesel naokrog:

z akupunkturo

Martin je trpel za sezonsko nespečnostjo, vsaj sam jo je tako imenoval, ker je sovpadala s se-zono alergij na cvetni prah in z naporno službo v oglaševalski agenciji. Ko je šel v posteljo, je tam obležal tak, kakor je vanjo legel - buden torej. Poskušal je z zdravili proti alergijam, vendar so ga še bolj zbistrila. Pri zdravniku je izprosil recept za zdravila proti nespečnosti, po katerih je bil kvečjemu še bolj zbegan. Več let je samo strmel v strop. "Bilo je zelo naporno. Zdelo se mi je, kot da je nespečnost sama sebi vzrok in posledica, " pravi Martin. Končno mu je daljni sorodnik predlagal, naj poskusi z akupunkturo. Prvič ga je oblivala kurja polt: "Nekdo se je sklanjal nadme in me prebadal z iglami! " Martin je bil na začetku nezaupljiv, vendar je kmalu, neodvisno od svoje lastne volje, postal bolj sproščen.

Noč po drugem obisku je spal najbolje v zadnjih nekaj tednih. Hkrati s terapijo (tri tedne po dvakrat na teden) se je Martinov spanec podaljševal, težave z alergijo pa pojenjale. Martin zase trdi, da je nespečnost pozdravil, čeprav vsakih nekaj tednov iz preventivnih razlogov še gre k akupunktu- ristu.

Nasvet:

Sovražite igle? Kdo jih pa ne! Akupunkturisti pravijo, da ni razloga za zaskrbljenost. Igle za akupunkturo v nasprotju z navadnimi namreč niso votle, so pa zelo tanke, skoraj kot las, in sterilizirane. Bolečina je minimalna in tudi krvavitve običajno ni. Pri zdravljenju nespečnosti se akupunkturist običajno osredotoči na dve glavni točki na ušesu, ki sprožata umirjanje. Z akupunkturo se spodbudi izločanje pomirjujočega endorfina in nevrotransmiterjev v možganih. Čas, ki je potreben, da se pokažejo prvi rezultati, je različen, vendar pa tudi tisti z najhujšimi težavami z nespečnostjo običajno opazijo izboljšanje po desetih terapijah. Različna je tudi potreba po rednih preventivnih obiskih pri akupunkturistu.

Rak na prostati

Kako ga je premagal:

s popolno spremembo načina življenja

Novembra leta 2000 so pri Hermanu odkrili raka na prostati. Urolog mu je predstavil klasične načine zdravljenja (radioterapijo, prostatektomijo, orhidektomijo) ter impotenco in inkontinenco, ki sta lahko vključeni v paket. Nič izmed navedenega sicer ne zagotavlja uspeha, poleg tega pa ne zveni čisto nič bolje od raka samega. "Če obstaja kakršnakoli naravna oblika boja z rakom, ga želim preskusiti! " se je odločil Herman. Njegov zdravnik mu je omenil, da v ZDA raziskujejo, ali je raka na prostati mogoče upočasniti, zaustaviti ali pozdraviti s spremembo življenjskih navad. Herman je napisal prošnjo za sprejem v program.

Maja 2001 je bila ugodno rešena in Herman je odpotoval v Sausalito v Kaliforniji. Še včerajšnje navade je zamenjal štiristopenjski program, sestavljen iz zmerne telesne vadbe (najmanj tri ure na teden), jedilnika z malo maščobami (brez hrane živalskega izvora), vaj za obvladovanje stresa (joga in meditacija) ter skupinske podpore (pogovor z drugimi udeleženci, ki so imeli podobne težave). Rezultati po 15 mesecih discipliniranega življenja so bili več kot spodbudni. Poleg tega, da je shujšal za 20 kilogramov (s 100 na 80 kilogramov), se je količina protiteles v prostati (visoka količina je običajno znak, da se razrašča rak) znižala z 9, 5 na 3, 47 (normalna vrednost je med 2 in 4).

Herman bo sicer do konca življenja hodil na redne preglede, vendar ni to nič v primerjavi z verjetno zmago nad rakom in bistveno kakovostnejšim življenjem.

Nasvet:

Čeprav zdravila za raka še ni, sprememba življenjskih navad veliko obeta. Raziskovalci raka so ugotovili, da je ključnega pomena zmanjšanje vnosa maščob, zlasti nasičenih, ki pogosto spodbujajo rast tumorja (čeprav raziskovalci ne vedo natančno, zakaj). Poleg tega hranilne snovi v rastlinah lahko zavirajo rast rakavih celic in prispevajo k apoptozi (procesu, pri katerem rakave celice uničujejo druga drugo).

Kar se tiče rekreacije, zmanjšanja stresa in pomoči soljudi, zdravniki ugotavljajo, da vse navedeno izboljšuje naš obrambni sistem. Če se torej spopadate z rakom na prostati, imate povišano vrednost protiteles ali je kdo v družini že imel to bolezen, se lotite boja proti raku z zdravim načinom življenja (veliko podatkov dobite na www. pmri. org ali capcure. org). Vedite, da ste sami prav tako pomemben člen procesa zdravljenja kot zdravnik, s to razliko, da se vi lahko posvetite samo sebi. Z ugotovitvami seznanite svojega zdravnika in se z njim pogovorite o vsem, kar bi želeli poskusiti.

Jeza

Kako jo je premagal:

ignoriral jo je

Na 10-letnico poroke je dr. Tomaž Hace dobil novega pacienta: samega sebe. "Tega dne mi je žena dejala: 'Če bo naslednjih deset let takšnih, kot je bilo zadnjih deset, te zapuščam! ', " se spominja Hace. Že od otroških let je trpel za kroničnimi napadi jeze. To se je vleklo tako dolgo, da je moral sam sebi priznati, da z njim nekaj ni v redu.

Nikoli ni bil nasilen in nikoli ni ničesar razbil, se je pa zato pogosto brez potrebe divje prepiral. Dr. Hace je bil zadosti preudaren in je vedel, da se težave ne bo znebil v enem popoldnevu. Na kratki rok je naredil najboljše, kar je bilo možno: kadarkoli je vedel, da se kuha nov prepir, je zavestno zapustil prostor. Poleg tega se je začel intenzivno ukvarjati z rekreacijo, vse svoje ugotovitve pa je že kmalu na začetku začel zapisovati. Prav pisanje mu je pomagalo pri urejanju misli in zavedanju lastnih težav. Žena ga ni zapustila in kot pravi sam, lahko iz prve roke pove, kakšni občutki mučijo na tisoče moških, ki imajo podobne težave, kot jih je imel sam.

Nasvet:

"Vsakdo se lahko razjezi, ko obstane sredi gostega prometa. Takoj ko vse skupaj vzamete osebno, kot da bi drugi vozniki imeli kaj proti vam, pa to postane zdravstvena težava. Ko znotraj vas začne vreti, obstaja samo ena hitra rešitev - da se umaknete, " pravi Hace. "Dokler ne znate svoje jeze učinkoviteje obvladovati, je to najboljša možnost. " Pozneje skušajte jezo odplakniti iz telesa z rekreacijo in s pisanjem. Glede prvega najbrž ne potrebujete dodatnih nasvetov, glede drugega pa se nimate česa bati. S seznamom stvari, ki vas spravljajo ob živce, boste morda lahko izluščili, kaj vas resnično muči in je vzrok za vašo jezo. Pozneje lahko vse zapiske uničite. Če pa si boste še vedno pulili lase, potem le poiščite strokovno pomoč.

Leon Brilej

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del