Kašelj je povsem naraven telesni refleks, s pomočjo katerega se naše dihalne poti očistijo. Obstaja več vrst kašljev in pri nekaterih je treba ukrepati, si pomagati tudi z zdravili. V tem članku raziskujemo, kako kar najbolj učinkovito pomagati otroku, ki je začel kašljati, in kako prepoznati morebitne s kašljem povezane nevarnosti.
Najprej spoznajmo vrste kašlja
Lajajoči kašelj običajno spremljata oteženo in zelo glasno vdihavanje zraka (stridor) in hripavost. Vse to je posledica le delnega prehajanja zraka skozi grlo. Ta prehod je namreč otežen zaradi otekanja sluznice oziroma krčenja mišic okoli glasilk, neposredno pod ali nad njimi. Pomoč: Odprite prho in pustite teči vročo vodo. Z otrokom, ki naj globoko inhalira, najmanj 20 minut sedite v sopari: vroč zrak bo namreč močno omehčal dihalne poti.
Suhi dražeči kašelj ali suho pokašljevanje sta navadno prisotna v začetni fazi različnih virusnih obolenj dihal ali tedaj, kadar so v vdihanem zraku prisotne dražeče oziroma alergene snovi. Pomoč: otrok naj veliko pije. Če ga še dojite, mu ponudite mleko.
Kašelj z izločkom spremlja tista obolenja dihal, pri katerih je tvorba sluzi večja. To so bakterijske okužbe dihal in nekatera kronična obolenja, na primer cistična fibroza in bronhiektazija. Pomoč: sprva poiščite sirupe in dražeje. Tudi tokrat velja, da naj otrok zaužije veliko tekočine. Seveda pa je potreben tudi obisk zdravnika.
Kašelj v napadih, ki ga spremljajo bruhanje, zariplost ali celo pomodritev telesa, imenujemo oslovski kašelj. Podoben se pojavi takrat, kadar vdihnemo tujek ali se nam kak delec zatakne v dihalnih poteh. Značilen je tudi za nekatere kronične bolezni. Pomoč: V zgodnjem bolezenskem stadiju lahko zdravnik postavi diagnozo samo na podlagi brisa nosu in žrela. Antibiotike mora otrok začeti jemati zelo zgodaj – samo zelo zgodnja reakcija namreč uniči bakterije, omeji nevarnost okužbe in zameji trajanje bolezni.
Kdaj morate nujno k zdravniku?
Če ima vaš otrok:
- zelo hude težave z dihanjem, ponavljajoče se napade kašlja ali če mu pljuča med dihanjem piskajo;
- zelo dolgotrajen kašelj, ki se ne izboljšuje, ampak slabša;
- povišano telesno temperaturo, ki ne upade;
- je dojenček mlajši od treh mesecev in ima ob kašlju še vročino;
- težave z dihanjem in zelo hitro diha;
- modre ali pepelnate ustnice in obraz.
Ukrepi za blaženje kašlja
Vlaženje vdihanega zraka. Vlaga v vdihanem zraku pripomore k redčenju sluzi, redkejša sluz pa iz dihal tudi laže odteče. Vlaženje lahko izvajamo s pomočjo posebnih naprav – inhalatorjev ali s ponavljanjem od 5- do 10-minutnih vdihavanj pare, kar storimo nad posodo ali v kopalnici, če v kopalno kad spustimo močan curek vroče vode.
Uživanje večjih količin tekočine. Večje količine zaužite tekočine prav tako pripomorejo k redčenju sluzi in k lažjemu izkašljevanju.
Čiščenje nosu. Kadar zaradi zamašenega nosu dihamo skozi usta, je naša sluznica izsušena, zato začnemo kašljati, kašelj pa lahko izzove tudi odtekanje sluzi iz nosu po zadnji steni v žrelo. Ko si očistimo nos, v tem primeru ublažimo tudi kašelj.
Poskrbite za preventivo:
- če ima vaš otrok astmo in/ali alergijo;
- izogibajte se prehlajenim ljudem;
- izogibajte se cigaretnemu dimu;
- poskrbite za vsa obvezna cepljenja;
- sebi in otrokom temeljito umivajte roke: še posebej tedaj, ko se vrnete z zelo obljudenih krajev, ki so polni klic (avtobus, vlak, trgovsko središče, bolnišnica in druge javne površine, kjer se nenehno zadržuje večje število ljudi).
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?