Uživanje samo določene hrane morda ne bo pripomoglo k drastično večji proizvodnji testosterona v telesu. Tega pa zagotovo ne moremo trditi za ščitnične hormone, katerih produkcija v našem telesu je neposredno odvisna od vnosa nekaterih hranil, naštetih spodaj.
Jod:
- morske alge (nori, arame, wakame, kombu), sardine, jajca, vahnja, divji losos, konzervirana tuna, kozice, rakci, školjke, ostrige, jodirana sol (nerafinirana) in ekološki mlečni izdelki (jogurt, kefir, skuta);
Selen:
- brazilski orehi, ekološko meso (govedina, jagnjetina), konzervirane školjke, ostrige in tuna. Zemlji večinoma manjka tega minerala in posledično ga vsebujejo premalo tudi vsa zelenjava, sadje in žita. Zelo je občutljiv tudi na proces predelave hrane, saj se v procesu rafinacije rapidno izgublja. Zato se ga priporoča še v obliki prehranskega dopolnila. Ali vsaj en do dva brazilska oreha dnevno;
Cink:
- sveže ostrige, brazilski oreščki, jagnjetina (zarebrnica), pekani, grah, mandlji, orehi in sardine;
Vitamin E:
- olje žitnih kalčkov ali v obliki prehranskega dopolnila;
Vitamin A:
- jetra, rdeče, pekoče paprike, zelenolistnata zelenjava (ohrovt, blitva), repa, pesa, zimska buča, melona, papaja, nektarine. Prekurzorje vitamina A (odgovorni za proizvodnjo aktivne oblike vitamina A v našem telesu) najdemo v rumenem, oranžnem in zelenem sadju ter zelenjavi;
Vitamin B2 (riboflavin):
- mandlji, kalčki, otrobi, divji riž, gobe, jajčni rumenjak;
Vitamin B3 (niacin):
- otrobi, neolupljeni arašidi, piščančje in puranje meso;
Vitamin B6:
- sončnična semena, tuna, jetra, orehi, divji losos, postrv, leča, čičerika, grah, fižol, rjav riž in banane.
Vitamin D, ki je nujen za produkcijo ščitničnih hormonov in esencialne maščobne kisline EPA in DHA, ki so potrebne za transport ščitničnih hormonov.
Več preberite v članku: Ščitnica in njeni zavezniki
In preberite še: 10 znakov, da morate preveriti delovanje ščitnice