To so pogostejši znaki laktozne intolerance (in kako zagotovo veste, ali ste jo razvili)

Laktozna intoleranca se pojavi zaradi zmanjšane dejavnosti ali odsotnosti encima laktaze, ki je potreben za razgradnjo mlečnega sladkorja oziroma laktoze.

Telo ima tako težave s presnavljanjem laktoze, glavnega ogljikovega hidrata v mlečnih izdelkih (ki ga nekaterim drugim živilom tudi dodajajo) in pojavijo se lahko številne težave - od blagih, do precej nadležnih.

Pomembno si je zapomniti!

Kaj povzroča laktozno intoleranco

Laktoza je disaharid, kar pomeni, da je sestavljena iz dveh sladkorjev oz. monosaharidnih enot – glukoze in galaktoze. Da bi telo lahko laktozo absorbiralo, mora to molekulo razbiti – za to poskrbi laktaza, encim, ki se nahaja v tankem črevesu.

Če je raven omenjenega encima nizka ali tega ni, ne pride do razbitja molekule laktoze. Laktoza tako doseže debelo črevo in fermentira, kar lahko povzroči napenjanje, bolečine v trebuhu in drisko.

Dojenčki imajo zelo aktiven encim, zaradi materinega mleka, z leti pa se aktivnost encima niža, saj je tudi mleka v naši prehrani vse manj.

Lahko pa se zgodi tudi, da ima oseba zelo nizko raven encima, a se simptomi ne pojavijo. Razlogi za to niso znani.

Kdaj je več verjetnosti, da bo oseba razvila laktozno intoleranco?

Dojenčki nimajo težav s prebavljanjem mleka oz. je laktozna intoleranca pri njih zelo redka (pri nedonošenčkih se lahko denimo pojavi tip laktozne intolerance, a naj bi ta trajala le kratek čas), tudi večina odraslih laktozo prenaša.

Pri nekaterih odraslih pa pride kasneje, predvsem v starosti, do zmanjšanja sposobnosti prebavljanja laktoze.

Možnost za razvoj laktozne intolerance je višje pri …

• Posameznikih, ki so imeli težjo operacijo črevesja ali želodca ali trpijo za celiakijo, crohnovo boleznijo ali drugo boleznijo, ki prizadene tanko črevo … (tej laktozni intoleranci pravimo tudi sekundarna laktozna intoleranca).
• Pri nekaterih se intoleranca pojavi za nekaj dni po driski. To je zato, ker je bolezen rahlo poškodovala sluznico tankega črevesa, s čimer se zmanjša izločanje encima.

Čeprav nekateri viri navajajo, da je laktozna intoleranca najbolj razširjena pri pripadnikih vzhodnoazijskih ljudstev, zelo pogosta naj bi bila tudi pri pripadnikih zahodnoafriškega, arabskega, judovskega in italijanskega porekla, ni dovolj dokazov, ki bi to povezanost (pa tudi med spolom in starostjo) povsem potrdili.

Simptomi laktozne intolerance

Nekateri posamezniki si brez težav (in simptomov) privoščijo kozarec mleka, pri drugih lahko težave povzroči že zelo majhna količina mleka, denimo v kavi.

Pogostejši simptomi laktozne intolerance:

1. kruljenje in napenjanje ter vetrovi,
2. driska,
3. krči v trebuhu in bolečine,
4. slabost,
5. včasih tudi bruhanje.

Diagnoza laktozne intolerance

V diagnostiki laktozne intolerance se pogosto uporabljata dihalni test in krvni test.

Prvi poteka tako:

• Na tešče se zaužije raztopljeno laktozo, nato pa se v naslednjih dveh urah in v določenih časovnih razmikih s posebnim aparatom analizira izdihan zrak. Če je zaznati presežek vodika, potem se laktoza ni absorbirala.

Krvni test:

• Pri tem se – prav tako v določenih časovnih intervalih – meri glukoza v krvi (po obroku laktoze). Če dvig glukoze ni očiten, se laktoza ni razgradila.

Priporoča se tudi izogibanje mleku, vsej hrani, ki vsebuje mleko in mlečnim izdelkom za določeno obdobje. Po tem obdobju oseba zaužije mleko – če se v roku pol ure pojavijo težave, kot so bolečine v trebuhu in driska, gre morda res za laktozno intoleranco.

Drugi testi:

• Genetsko testiranje,
• test aktivnosti encima laktaze na vzorcu sluznice tankega črevesja (tega se odvzame pri gastroskopiji).

Kako poteka zdravljenje in katera živila vsebujejo laktozo

Odvisno od simptomov:

Pri posameznikih z blagimi simptomi pomaga že, če se zmanjša vnos mleka in mlečnih izdelkov.

Včasih je dovolj, če se izloči le eno vrsto živil. Nekateri denimo povsem dobro prenašajo mleko v kavi, kakšne druge jedi, ki vsebuje mleko, pa ne.

Pri tistih s hudimi simptomi pa bo zdravnik priporočil posebno dieto – ta mora biti vedno pripravljena s strani dietetika ali splošnega zdravnika. Zdravnik bo morda poleg diete predpisal še kalcij in vitamin D dodatek.

Živila, ki vsebujejo laktozo (od očitnih do manj očitnih):

• Mleko, maslo, margarina, fermentirani mlečni izdelki, jogurt in siri;
• mleko v prahu;
• kruh in drugi pekovski izdelki (vedno preberite deklaracijo);
• že pripravljene jedi (prav tako vedno preberite deklaracijo);
• čokolada,
• nekatere tablete.

Viri: www.ncbi.nlm.nih.gov, www.netdoctor.co.uk

Preverite še:

• 23 živil, ki lahko nepričakovano vsebujejo mleko

Preberite pa tudi:

• Krivec za vašo napihnjenost verjetno ni gluten (raziskava)

 

 

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?