Naj vas kar takoj prestrašimo, to menda pri ljudeh najbolje deluje, da začnejo bolj zdravo jesti in živeti. Dejstvo je, da bolezni srca ubijejo več žensk kot vsa rakova obolenja skupaj. Torej je že skrajni čas, da začnite nadzorovati raven holesterola v krvi.
Holesterol je zagotovo nekaj, kar nas bi moralo skrbeti
No, v resnici pa poznamo dva holesterola. Priporočljivo je, da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.
Glede na tip lipoproteinov se tudi holesterol deli na dve vrsti: na 'slab' holesterol in 'dober' holesterol.
Holesterol LDL ali slabi, škodljivi holesterol se lahko začne kopičiti v žilni steni in jo s tem oži. Ta škodljivi proces lahko povzroči angino pektoris, srčni infarkt, možganske kapi ali motenj v prekrvavitvi okončin (pa tudi drugih organov).
Holesterol HDL imenujemo tudi dobri, koristni, zaščitni holesterol. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloča iz organizma.
Zakaj je zvišana raven holesterola v krvi nevarna?
Zato, ker je zvišana raven holesterola pomemben vzrok srčno-žilnih bolezni. Težave nastanejo, ko je raven holesterola v krvi previsoka – kar imenujejo hiperholesterolemija – in se začne kopičiti v žilni steni. Ta proces imenujemo ateroskleroza.
Obloge iz maščobno spremenjenih celic, prostih maščob in veziva nastanejo predvsem v stenah srednje velikih in velikih žil. Stena take žile ni več gladka, notranji premer žile se postopoma zoži. Zaradi tega se zmanjša pretok krvi do organa ali tkiva, ki ga prehranjuje prizadeta žila.
Aterosklerotične obloge v žilni steni so najprej mehke in lahko počijo. Na razpoko se začnejo prilepljati trombociti in nastane krvni strdek (tromb). Ta lahko zaradi ateroskleroze že tako zoženo žilo popolnoma zamaši.
Oseba s povišanimi maščobami v krvi se sicer tega dolgo ne zaveda, težave se pojavijo šele pozneje, ko nam začne nagajati srce, lahko pa pride tudi do srčnega ali možganskega infarkta.
Večina zdravstvenih težav, s katerimi se srečujejo moški in ženske v zreli dobi, so posledica tveganih dejavnikov, ki so bili verjetno prisotni že v mladosti, kot na primer kajenje, sedeči slog življenja in nepravilna prehrana.
Kar 80 odstotkov žensk, starih nad 35 let, meni, da ne sodi v rizično skupina, kar je seveda tudi problem.
No, v Evropi zaradi bolezni srca in ožilja vsako leto umre kar 4,3 milijona ljudi, kar je kar 48 odstotkov vseh smrti. Zanimivo, da zaradi bolezni srca in ožilja umre 54 odstotkov žensk in 43 odstotkov moških.
In prav zaradi te statistike strokovnjaki vsem ženskam, starejšim od 20 let, priporočajo, da redno hodijo na preglede oziroma vsaj vsakih pet let. Tiste, ki pa so že imele povišan holesterol v krvi in imajo bolezen že v družini, morajo na preglede hoditi še pogosteje.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?