Čeprav se o menopavzi danes govori več kot nekoč, je okoli nje še vedno veliko nejasnosti in predsodkov – medtem pa se ženske spopadajo z resnimi telesnimi in psihološkimi spremembami, ki močno vplivajo na kakovost njihovega življenja.
Zakaj je pomembno, da menopavzi posvetimo več pozornosti in kako lahko medicina ženskam pomaga ohraniti zdravje v tem občutljivem življenjskem obdobju?
Na 3. nacionalnem simpoziju o motnjah hranjenja in debelosti, ki je nedavno potekal z mednarodno udeležbo, je prof. dr. Svetlana Spremović-Rađenović, specialistka ginekologije in porodništva iz Kliničnega centra Srbije, spregovorila prav o debelosti in presnovnem sindromu v menopavzi. Njene besede povzemajo na portalu zdravlje.kurir.rs.
Hormonski šok, ki prizadene celotno telo
"Za razliko od moških, se pri ženskah staranje kaže tudi kot nenadna prekinitev reproduktivne funkcije, kar spremlja strm padec spolnih hormonov. Ta 'hormonski šok' se dogaja v okviru splošnega hormonskega staranja, ki prizadene ves organizem," razlaga dr. Spremović-Rađenović.
Že po 30. letu začne upadati rastni hormon, ki skrbi za regeneracijo in vitalnost. Z leti je upad vse večji in bolj izrazit, skupaj z upadom oa pride do izgube mišične mase, manjše telesne pripravljenosti in občutka izčrpanosti.
Ženske v menopavzi težje okrevajo, slabše spijo in se zbujajo prezgodaj. Nočne vrednosti kortizola – hormona stresa – so višje kot prej, kar še dodatno otežuje počitek in povečuje napetost.
Spremembe se začnejo v možganih
Prvi učinki padca estrogena se pojavijo v možganih, saj ima osrednji živčni sistem številne receptorje za spolne hormone. Ženske pogosto najprej opazijo vročinske valove, nihanje razpoloženja, depresijo, anksioznost, nespečnost in celo občutek izgube identitete. "Ne prepoznam se več," pogosto povedo pacientke, pravi zdravnica.
Padec hormonov spremeni tudi možgansko kemijo – opaziti je nižje nivoje serotonina, dopamina in naravnih opioidov. To telo spravi v stanje podobno odvisnosti, v katerem se bori brez podpore, na katero je bilo vajeno. Hormonsko neravnovesje ima tudi dolgoročne presnovne posledice ter poveča tveganje za bolezni srca in ožilja ter osteoporozo.
Študije kažejo, da imajo ženske z izrazitimi vročinskimi valovi večje tveganje za srčno-žilne bolezni v poznejših letih. Tiste, ki vstopijo v menopavzo prej, pa imajo pogosteje sladkorno bolezen tipa 2.
Kopičenje kilogramov kljub nespremenjenim navadam
Ena najpogostejših težav žensk v menopavzi je hitro pridobivanje teže – tudi če jedo enako kot prej. Raziskave potrjujejo, da menopavza poveča inzulinsko odpornost in pospeši kopičenje visceralne maščobe – nevarne maščobe okoli notranjih organov.
"Maščobne celice, ki so bile prej skoncentrirane v bokih, se premaknejo v trebuh in postanejo hormonsko aktivne – ne shranjujejo več energije, ampak jo pretvarjajo v vnetne procese. Pomanjkanje spanja, stres ali čustvena obremenitev ta krog še dodatno spodbujajo," opozarja ginekologinja.
Izguba mišične mase stanje še poslabša, saj so mišice glavni porabnik energije. Manj mišic pomeni počasnejši metabolizem in več kilogramov.
Kaj lahko ženska stori sama?
Čudežne rešitve ni, obstaja pa več korakov, ki jih ženska lahko naredi. Prvi korak je razumevanje, kaj se dogaja v telesu. Drugi je prilagojena prehrana – priporoča se mediteranska dieta, ki vključuje tudi zadostno količino beljakovin.
"Telesna aktivnost je enako pomembna, a mora biti prilagojena letom ter stanju sklepov in mišic. Smisel vadbe ni izčrpati telo, temveč poskrbeti za redno, zmerno gibanje, ki ohranja moč in ravnotežje," poudarja zdravnica.
Za dodatno podporo obstajajo tudi razne hormonske terapije, ki so lahko učinkovite, a se je o tem treba posvetovati z zdravnikom.
Vir: zdravlje.kurir.rs
