Kaj, ko bi že zjutraj poskrbeli za svoje možgane? Ja, tudi oni potrebujejo skrb!
Kdaj ste nazadnje zavestno naredili nekaj, kar bo koristilo vašim možganom? Verjetno na to ne mislite prav pogosto, a ne bo vam žal, če postanete skrbnejši in poskrbite, da tudi v prihodnosti ne boste imeli težav s kognitivnimi funkcijami, spominom in podobno.
Določen del pri zdravju možganov igra genetika. Še vedno pa ostane kar nekaj prostora za to, na kar lahko vplivamo sami. Zakaj torej ne bi zmanjšali tveganje za mentalne bolezni, si zagotovili dobre osredotočenosti in brezhibnega spomina?
Kaj lahko torej naredite že takoj zjutraj za "srečne" možgane?
Na delo pojdite peš ali s kolesom
Ali pa se odpravite na sprehod pred delom, če je pot do tja predolga. Lahko tudi izstopite kakšno postajo prej in se za konec sprehodite. Redna kardio aktivnost lahko izboljša kratkoročni in dolgoročni spomin. Posledično boste čez dan lažje sprejemali odločitve, se osredotočili na delo, obdelovali informacije, se učili in oblikovali nove spomine.
Že zjutraj poskrbite, da naredite vsaj krajšo kardio aktivnost, posebno če čez dan ne bo časa za gibanje.
Pojejte hranljiv zajtrk
Sploh jeste zajtrk? Če ne, morate najprej uvesti to navado. Potem pa poskrbite, da ne boste prigriznili rogljička iz pekarne, ampak kaj, kar bo nahranilo tudi možgane. Predvsem se izognite nasičenim maščobam in sladkorju, ki slabo vplivajo na krvne žile in s tem na pretok krvi v možgane.
Lahko si pripravite sadno-zelenjavni smuti, ovsene kosmiče, oreščke, jagodičje, sveže iztisnjene sokove (ne kupljenih), jajca ... Zajtrk naj ne vsebuje predelane hrane.
Zadajte si "možganski" izziv
Med zajtrkom ali pitjem kave namesto telefona v roke primite križanko, sudoku, uganke ali druge podobne miselne izzive. S tem lahko ohranjate dobre kognitivne funkcije, vendar morate biti dosledni - od ene križanke pač ne boste imeli dolgoročnih koristi.
Hobiji, ki izzovejo možgane, krepijo nevronske poti in povezave, zato so odpornejši, ko se starate in se začnejo dogajati spremembe.
Pokličite prijatelja, v službo pojdite s sodelavcem
Že zjutraj spregovorite kakšno besedo in se malce podružite, četudi samo nekaj minut pred delom. Izolacija lahko poveča tveganje za upad kognitivnih funkcij s staranjem. Močne povezave z drugimi pa lahko preprečijo depresijo ali vsaj zmanjšajo tveganje zanje.
Ljudje, ki so osamljeni, so pogosteje depresivni, dementni ali imajo celo Alzheimerjevo bolezen. Tiste minute za jutranjo kavo v službi niso odveč - pojasnite, da tako skrbite za kognitivne funkcije. 😉
Prisluhnite aktivni podkastu!
V zadnji epizodi prve sezone našega podkasta je z nami Janja Kogovšek, mag. prehrane, ki se ukvarja s prehranskim svetovanjem, deluje pa tudi pod Instagram profilom Nutrika.
S svojim znanjem Janja posameznikom pomaga na poti do uravnotežene prehrane, največ pa se ukvarja z veganstvom oziroma rastlinsko prehrano.
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič