Narkolepsija - prekomerna dnevna zaspanost

Slednja je sprva prisotna le v monotonih situacijah:

• otroci zaspijo med poukom v šoli, ob gledanju televizije,
• odrasli med branjem časopisa, kot sopotniki v avtomobilu.

Kasneje pa huda zaspanost postane izrazita tudi ob drugih aktivnostih:

• bolniki lahko zaspijo na delovnem mestu,
• med pogovorom,
• kot vozniki avtomobila,
• med obrokom,
• med hojo.

Prekomerna dnevna zaspanost je vedno kratka (bolniki zaspijo za kratek čas) in običajno se bolniki po kratkem spanju počutijo bolje.

Poleg napadov prekomerne dnevne zaspanosti imajo bolniki še druge simptome:

• kataplektične napade, ki so napadi delne ali popolne izgube mišičnega tonusa na čustven dogodek (ob smehu bolniku npr. klecnejo kolena, ne more odgovoriti, lahko pade po tleh),
• paralize ob uspavanju in prebujanju (zoprn, neprijeten občutek, ko se bolnik ob polni zavesti ne more premakniti) ter
• hipnagogne in hipnopompne halucinacije. Te halucinacije se pojavljajo ob uspavanju in prebujanju, največkrat gre za grozne, neprijetne privide ali prisluhe (bolnik npr. vidi, kako po njem leze neka žival, sliši glasove ...).

Pomembna dejstva o narkolepsiji:

Narkolepsija se redko začne v otroštvu, pogosteje za njo zbolijo najstniki ali mlajši odrasli. Po navadi se začne s prekomerno zaspanostjo čez dan, ki se ji kasneje pridružijo tudi drugi simptomi. Narkolepsija je nevrološka in ne psihiatrična bolezen.

Raziskave kažejo, da se narkolepsija pojavlja v družinah; 8 do 12 % oseb z narkolepsijo ima bližnjega sorodnika s to motnjo. Točen način dedovanja še ni znan. Obstajajo pa laboratorijski in genetski testi, s katerimi si pomagamo pri postavitvi diagnoze narkolepsije.

Ocenjujejo, da narkolepsija prizadene približno eno od 2000 oseb obeh spolov in ras. V Evropi ima to motnjo okrog 200.000 ljudi.

Velikokrat se bolnikov z narkolepsijo dlje časa ne prepozna in nimajo postavljene pravilne diagnoze. Pogosto so ocenjeni kot leni, nezainteresirani, celo kot psihiatrični bolniki. Zato imajo lahko že kot otroci težave v šoli, kasneje na delovnem mestu, v domačem in drugem socialnem okolju.

Nezdravljena narkolepsija je tudi večkrat vzrok nesrečam v prometu in na delovnem mestu. Zato je treba simptome bolezni čim bolje poznati, o njih poročati osebnemu zdravniku, ki nato bolnika napoti k specialistu nevrologu somnologu, kjer se opravi nadaljnja diagnostika.

Bolezen traja do konca življenja. Lahko pa jo uspešno zdravimo z zdravili, ki jih je navadno potrebno jemati vse življenje.

Nasvet

Kadar bolniki občutijo hudo prekomerno dnevno zaspanost, morajo o tem obvestiti osebnega zdravnika, ki opravi osnovni internistični pregled in laboratorijske preiskave, s katerimi izključi druge bolezni, ki bi se lahko kazale s prekomerno dnevno zaspanostjo (slabokrvnost, moteno delovanje ščitnice, okužbe ...). Sledi napotitev k specialistu nevrologu somnologu.

Narkolepsija v Sloveniji

Narkolepsija prizadene enega od 2000 ljudi, zato lahko predvidevamo, da je v Sloveniji okoli tisoč oseb s to motnjo spanja. Vendar je diagnosticiranih le okoli 50 prepoznanih bolnikov.

Pri večini bolnikov narkolepsija torej ni prepoznana in nimajo postavljene pravilne diagnoze. Pogosto so ocenjeni kot leni in nezainteresirani, celo kot psihiatrični bolniki. Zato imajo lahko že kot otroci težave v šoli, na delovnem mestu in v socialnem okolju.

Vendar večino motenj spanja lahko preprečimo ali učinkovito zdravimo.

Več informacij si lahko preberete na:

• Evropska mreža za narkolepsijo: www.narcolepsy-international.org
• Svetovna zveza za motnje spanja (WASM): www.worldsleepday.org
• Spletna stran o spanju in narkolepsiji: www.zaspan.si

Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa