Ko se živo srebro spusti pod nič stopinj Celzija, je preganjanje po belih poljanah čisti užitek.
Alpski smuČarji zavzemajo kar tričetrtinski
delež med zimskimi užitkarji, preostalo četrtino pa zdaj že uveljavljeni deskarji na snegu. Kakšne radosti nam ponujata smučanje in deskanje na snegu? Katerim nevarnostim se pri tem iz-postavljamo? Kako se lahko izognemo poškodbam?
Nedvomno je alpsko smučanje v zadnjih letih popolnoma zaznamovala tehnika karving. Razvoj nove opreme in s tem povezan slog smučanja sta nas prisilila, da smo dolge smuči, “sulice”, postavili v kot in si omislili takšne, ki nam segajo komaj do brade. Z novo opremo pa se je bistveno spremenila tudi tehnika smučanja. Nič več ni prestopanja in vijuganja z nogami skupaj, to počno samo še redki nostalgiki. Pri karvingu dobi smučar od smuči največ, če jih postavi na robnik in izkoristi stranski lok. Položaj telesa je zdaj takšen, da imamo noge v razkoraku (v širini bokov), v zavoju pa obremenjujemo obe nogi. Pri tem igrajo najpomembnejšo vlogo kolena. Le s pravilnim delom nog in posledično kolen nam bo uspelo smuči postaviti na robnike. V zavoju se teža med spodnjo in zgornjo nogo porazdeli v razmerju 60 – 40 odstotkov. Kaj se pri pravilnem gibanju dogaja s koleni? Pri vstopu v zavoj obe koleni potisnemo naprej in navznoter. Pomembno je, da obremenimo obe nogi in se tako izognemo t. i. krmarici, ko nam spodnjo smučko vleče naprej. V tem primeru je stabilnost smučarja bistveno manjša in posledično verjetnost poškodb večja. Kakšno pa je pravilno gibanje zgornjega dela telesa? Poleg pravega težišča na smučeh (ramena, kolki, gležnji v isti liniji) je najpomembneje, da ramenska os sledi smeri zavoja.
Kolikšna je verjetnost, da se na smučanju poškodujemo? Navkljub večinskemu mnenju, da je alpsko smučanje šport, v katerem so poškodbe pogoste, statistike kažejo drugače. Možnosti poškodbe so namreč le 0, 5-odstotne. Seveda pa se na odstotke in srečo ne gre zanašati. Možnosti smučarskih poškodb se precej izognemo z dobro fizično pripravljenostjo, s poznavanjem lastnih sposobnosti in znanj ter ne nazadnje z upoštevanjem smučarskih pravil in opozoril na smučišču.
Kot rečeno, je nova tehnika smučanja prinesla veliko negativnih učinkov za kolena, saj so ta bistveno bolj obremenjena. Strgana prednja križna vez je gotovo najbolj zoprna poškodba kolena, saj rehabilitacija traja celih šest mesecev. Pogosti smučarski poškodbi kolena sta še strganje notranje in stranske vezi ter poškodba notranjega meniskusa. Nesrečno trojko pa imajo poškodovanci, ki utrpijo vse naštete poškodbe hkrati.
Kako preprečiti poškodbe kolena? Vsekakor je na prvem mestu dobra telesna pripravljenost. Priporočljiva sta splošna kondicija (pridobimo jo s tekom, kolesarjenjem . . ) in tudi utrjevanje mišic v fitnesu. Pozornost pa je treba nameniti tudi smučarski opremi. Zarjaveli robniki, napačno nastavljena teža na smučarskih vezeh, zvite palice, smučarski čevlji z manjkajočimi zaponkami zagotovo ne pripomorejo k varni smuki.
Čelada ni le modna muha, kot nekateri zmotno mislijo. Spet drugi pravijo, da bi jim bilo v čeladi prevroče. Tretji so prepričani, da ne bodo ničesar slišali. In še kak razlog bi se našel proti njej. Ko pa čakamo na urgentnem bloku na šivanje ali celo s pretresom možganov, je že prepozno. Število poškodb glave v zadnjem času narašča. To gre pripisati predvsem večjim hitrostim, ki jih omogočajo nove smuči, načinu vijuganja (dolgi zavoji) in temu, da se je čas učenja smučarskih osnov z novo tehniko bistveno skrajšal – tako imamo na smučiščih kar preveč samooklicanih Herminatorjev. Posledica so poškodbe glave – razne odrgnine, odprte rane in pretresi možganov, ki so včasih tudi smrtne. Smučarji se poškodujejo pri padcih, naletih v druge smučarje ali v drevo in pri udarcih sidra.
Poškodba, ki je pri alpskem smučanju prav tako pogosta, je smučarski palec. Pripeti se pri padcu na roko, ko v roki še zmeraj držimo smučarsko palico. Pri tem palica potisne palec navzven in strga se ulnarna stranska vez palca. To se kaže z nestabilnostjo in bolečino v osnovnem sklepu palca. Poškodbi se da izogniti tako, da palico pred padcem izpustimo, kar pa je skoraj neizvedljivo, saj med padanjem o tem še najmanj razmišljamo.
Druge poškodbe so izpah ramenskega sklepa, zlom goleni, zlom ključnice ter razni zvini in natrganine.
Pri deskanju na snegu se poškodbe bistveno ne razlikujejo od poškodb pri alpskem smučanju, le da so izpostavljeni drugi deli telesa. Tudi med deskarji so poškodbe različne glede na slog deskanja. Razlika je namreč, če nekdo deska zunaj urejenih prog, preskakuje skale, vozi po podrtih deblih dreves in skače na posebej narejenih skakalnicah, ter med deskarji, ki prisegajo na smuko po urejenih smučiščih.
Pri iskanju meja svojih zmožnosti in poguma so še posebno pri t. i. half piperjih izpostavljeni glava, ramena in zgornje okončine. Zato je pri njih zlomov v zapestju dvakrat več kot pri smučarjih, pogostejši so tudi zvini. Deloma se tej poškodbi lahko ognemo s specializiranimi rokavicami, ki so v zapestju ojačene s plastičnimi oporniki. Pogostejše so tudi poškodbe, kot so izpah rame in zlom ključnice, komolca in prstov.
“Deskarjev gleženj” je precej pogosta poškodba, gre pa za zlom majhnega zunanjega dela skočne kosti in se na videz ne loči od zvina. Poškodba nastane pri trdem doskoku, ko gleženj v mehkih smučarskih čevljih nima zadostne opore. Na rentgenskem posnetku se ga večinoma ne vidi. Zato moramo biti pozorni na vsak zvin, ki po enem tednu enako močno boli, noge pa ne moremo obremenjevati.
Koleno se pri deskanju na snegu redkeje poškoduje, največkrat pa pri skokih. Zato pa so toliko pogostejše in hujše poškodbe glave in hrbtenice (predvsem vratnega dela in trtice). Vsakega poškodovanca, ki je padel na glavo, moramo obravnavati, kot da ima poškodovano hrbtenico, ne glede na to, ali ima motnje v občutenju rok in nog. Glavo in hrbtenico lahko deloma zavarujemo s čelado oziroma s posebnim ščitnikom za hrbet, t. i. želvjim oklepom.
Slovenci smo si z nastopi Bojana Križaja, Roka Petroviča, Mateje Svet in drugih prislužili naziv “smučarski narod”. Tako bo nedvomno tudi ostalo, za varnost pa moramo kar najbolje poskrbeti sami. Za sneg, užitek in “apres ski” (francoski izraz za zabavo po smučanju) je poskrbljeno. Samo smuči si nataknite.
Kaj boste počeli jutri?
Blaž Bolcar
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?