Prediabetes in znaki, ki jih ne smete spregledati

Po nekaterih podatkih naj bi 10 do 23 odstotkov oseb s prediabetesom v roku petih let razvilo diabetes oz. sladorno bolezen tipa 2.

S prediabetesom se prav tako začnejo okvare, ki so značilne za sladkorno bolezen – zlasti srca, ožilja in ledvic, pišejo na strani Mayo klinike.  

Dobra novica – s temeljno spremembo življenjskega sloga ni neizogibno.

Z zdravo prehrano, redno telesno aktivnostjo in z vzdrževanjem zdrave telesne teže lahko poskrbimo za zdravo raven krvnega sladkorja. To pa velja tako za odrasle kot za otroke.

Simptomi prediabetesa

Prediabetes običajno nima jasnih znakov in simptomov.

Veliko ljudi zato ne ve, da se je pri njih razvil prediabetes, dokler:

• zdravnik ne opravi krvnih testov in ne preveri krvnega tlaka,
• prediabetes ne napreduje v diabetes tipa 2,
• se ne pojavijo druge zdravstvene težave, kot je denimo srčni napad.

Eden od možnih znakov je temnejša koža na določenih predelih – najpogosteje prizadeta območja so vrat, pazduhe, komolci, kolena in členki.

Pri nekaterih ljudeh, ki imajo raven krvnega sladkorja stalno rahlo povišano, pa se lahko pojavijo simptimi, značilni za sladkorno bolezen tipa 2.

Znaki in simptomi, ki kažejo, da se je iz prediabesa že razvila sladkorna bolezen tipa 2, pa so med drugim:

• žeja,
• pogosto uriniranje,
• povečan apetit ali ravno obratno,
• izguba teže,
• utrujenost,
• zamegljen vid,
• slabša odpornost …

Kaj povzroča prediabetes

Strokovnjaki se strinjajo, da imata pri tem pomembno vlogo genetika in družinska zgodovina.

Prediabetes je povezan tudi z debelostjo, zlasti, če gre za odvečno maščobo okoli pasu, z zvišanim holesterolom in/ali maščobami v krvi (dislipidemija) in visokim krvnim tlakom (hipertenzijo).

Znano je, da se pri posameznikih s prediabetesom sladkor v krvi (glukoze) ne porabi pravilno. Rezultat je povišana raven sladkorja oz. glukoze v krvnem obtoku, namesto, da bi ta prešla v celice, ki tvorijo mišice in druga tkiva.

Večino glukoze telo dobi iz hrane, ki jo pojeste

Ko se hrana prebavi, sladkorji preidejo v krvni obtok. Da lahko telo izloči glukozo iz krvnega obtoka v celice, pa potrebuje hormon, ki mu pravimo inzulin. Inzulin izloča trebušna slinavka.

Inzulin poskrbi, da sladkorji vstopijo v celice – in tako tudi, da se raven sladkorja v krvi zniža oziroma normalizira.

Ko začne raven sladkorja v krvi padati, slinavka upočasni izločanje inzulina.

Če imate prediabetes, ta proces ne deluje. Vaša trebušna slinavka morda ne izloča dovolj inzulina oziroma postanete odporni na inzulin. Tako namesto v celicah sladkor narašča v krvnem obtoku.

Možna tveganja

Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek diabetsa oz. sladkorne bolezni tipa 2, povečajo tudi tveganje za nastanek prediabetesa:

• prekomerna telesna teža je glaven dejavnik tveganja za  prediabetes,
• maščoba okoli pasu (pri moških obseg pasu več kot 100 cm, pri ženskah več kot 85 cm),
• dieta oz. prehrana (veliko procesiranega mesa, sladkih pijač ipd.),
• neaktivnost (manj ste aktivni, večje je tveganje za razvoj prediabetesa),
• leta (čeprav za diabetesom lahko zbolijo tudi mlajši, se tveganje poveča po 45. letu),
• družinska zgodovina (tveganje je višje prit tistih, ki že imajo v družini diabetes tipa 2),
• rasa (čeprav ni povsem jasno zakaj, toda pri določenih rasah je tveganje za razvoj prediabetesa višje),
• gestacijski diabetes ali nosečniška sladkorna bolezen (če ste imele nosečniško sladkorno bolezen, je pri vas in vašem otroku tveganje za razvoj prediabetesa višje),
• sindrom policističnih jajčnikov,
• spanje (spalna apnea),
• kajenje.

Druga stanja, ki jih strokovnjaki povezujejo s prediabetesom:

• visok krvni pritisk,
• nizka raven HDL holesterola,
• visoka raven trigliceridov – tip maščobe v krvi, ki se navadno pojavijo z debelostjo.

Možni zapleti

Najresnejša posledica prediabetesa je napredovanje v sladkorno bolezen tipa 2. To pa zato, ker sladkorna boelzen tipa 2 lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov.

Kronični zapleti, tipični za sladkorno bolezen so:

• diabetična nefropatija (kronični zaplet na malih žilah v ledvicah),
• diabetična retinopatija (kronična okvara žilic na očesnem ozadju),
• diabetična nevropatija (kronična okvara živcev),
• kardiovaskularna obolenja (srčni infarkt, možganski infarkt, ateroskleroza, angina pectoris),
• diabetična noga.

Prediabetes je bil povezan tudi s 'tihimi' srčnimi napadi in lahko poškoduje ledvice, tudi v primeru, da ni napredoval v sladkorno bolezen tipa 2.

Vrednosti koncentracije sladkorja v krvi:

• od 3,5 mmol / l do 5,6 mmol / l – normalna vrednost
• nad 5,6 mmol / hiperglikemija
• pod 3,5 mmol /  hipoglikemija
• na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi, višja od 7 mmol / l  na tešče oziroma 11 mmol / l po hranjenju
• pozornost zahtevajo že vrednosti nad 5,6 mmol / l, izmerjene na tešče, tedaj gre za blago hiperglikemijo oziroma moteno toleranco na glukozo

Viri: www.mayoclinic.org, www.diabetes-zveza.si, sladkorna.si

Preberite še:

• 7 zgodnjih znakov multiple skleroze (pojavijo se lahko že pri dvajsetih!)

 

 

Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić