Skoraj vsak peti Slovenec ponoči škripa z zobmi. Če jih na to ravno ne opozori njihov partner, večina pogosto sploh ne ve, da imajo težave. Neprijetna resnica pride na dan šele pri obisku zobozdravnika, ko ta opozori na poškodbe zob.
Za bruximus – to je strokoven izraz za škripanje zob – sta bila dolgo 'kriva' slabo prilegajoča se zobna proteza ali napačen ugriz.
Vzrok sta večinoma stres in napetost
Danes vemo, da razlogi tičijo drugje. Ponoči tako s čeljustjo dobesedno premlevamo stres in potlačene agresije. Prežvekujemo naše skrbi.
Težava: Pri tem nočnem 'športu' se sprošča ogromno moči, ugriz pa je lahko močan več sto kilogramov. Tako se začne brusiti sklenina, dejansko najbolj trdna substanca v našem telesu. Tvorijo se lahko tudi razpoke, v najslabšem primeru pa lahko pride tudi do zloma zoba. Če se vnamejo še dlesni, se zrahljajo zobje, ki lahko tudi izpadejo.
Masaža sprošča čeljustne mišice
Če vas glava boli že takoj zjutraj ali čutite napetost v predelu čeljusti in tilnika, morate obiskati zobozdravnika. Za izključitev mehanskih težav vam bo najprej pregledal ugriz in preveril, ali so krone, mostički in plombe še na svojem mestu.
Če je vzrok duševno pogojen, vam bo zdravnik izdelal posebno zobno opornico. Ta je narejena iz prozorne plastike, pokrije zgornji del zob in prepreči medsebojne trke zob. Če so zobje že močno poškodovani, lahko pomaga nadgradnja zobne substance.
Obravnava pri ustrezno izobraženem fizioterapevtu ali osteopatu lahko pomaga pri sproščanju napetega čeljustnega mišičevja.
Zelo pogosto potrebuje pomoč tudi duša
Pri odpravi vzrokov škripanja so se kot zelo dobre izkazale vaje sproščanja. Nekaterim pomaga tudi zdravljenje s t. i. povratno informacijo (biofeedback). Sonda, ki se namesti na žvekalno mišico, izmeri napetost te, in če je previsoka, se oglasi zvočni signal. Bolnik se tako nauči 'pozabiti' na škripanje. V težjih primerih je potrebna psihoterapevtska obravnava.