Rak na modih je sicer redek, toda to je slaba tolažba za vse, ki jih prizadene. Kaj ga povzroča, strokovnjaki ne vedo. Na modih se lahko razvijejo različne vrste raka, odvisno od celice, iz katere nastanejo.
Več kot 90 odstotkov raka nastane v semenskih kanalčkih, sestavljenih iz celic, ki prek več razvojnih stopenj dozorijo v semenčice.
Tumorji se imenujejo glede na to, na kateri stopnji dozorevanj semenčice nastanejo. Poznamo dve veliki skupini tumorjev. Približno polovica je seminomskih, ki nastanejo pri nekoliko starejših moških. Rastejo počasneje in tudi pozneje zasevajo. Druga polovica so neseminomski. Nastanejo pri mlajših moških in rastejo ter zasevajo hitreje. Njihovo zdrav-ljenje je dolgotrajnejše in zahtevnejše.
Pri belcih se rak na modih pojavlja približno štirikrat pogosteje kot pri črncih, še pogostejši je pri aziatih. Pomembnejše od tega, v kakšno barvo kože ste oblečeni, je, da za rakom na modih pogosteje obolevajo moški, ki so se rodili z zaostalim modom v trebušni votlini.
Med razvojem in rastjo zarodka se moda spuščajo navzdol po prsni in trebušni votlini tako, da so ob rojstvu običajno že v mošnji. Če je spuščanje moteno, ostane modo v trebušni votlini ali dimeljskem kanalu.
Če modo ostane v trebušni votlini, ga je nujno treba z zdravili ali operacijo namestiti v mošnjo. Poseg je treba opraviti do drugega leta starosti, sicer se poveča tveganje za zmanjšanje plodnosti in nastanek raka.
Tudi pri moških, pri katerih poseg opravijo pravočasno, je možnost za razvoj raka večja kot pri tistih, ki niso imeli zaostalega moda. Prav zato je zelo pomembno, da takšni moški vedo za povečano tveganje in se zato še skrbneje pregledujejo.
Strokovnjaki sicer še zmeraj ne znajo opredeliti, kaj je vzrok za nastanek raka na modih, toda upanje vliva dejstvo, da je delež ozdravitve 95-odstoten. Še pred 25 leti je diagnoza raka na modih pomenila tako rekoč smrtno obsodbo.
Bolezenski znaki
Prve bolezenske znake lahko prepoznate sami. Najpomembnejši je trda, okrogla, v začetku neboleča bula v modu. Modo je lahko tudi v celoti povečano ali zmanjšano, trdo in grčasto. Rast tumorja v modu lahko traja nekaj mesecev, lahko pa je rast hitrejša. Temu se lahko pridruži vnetje ali krvavitev v tumor. V teh primerih se modo hitro poveča in boli.
Opisani znaki vas torej pripeljejo k zdravniku. Po preiskavah, ki sledijo, je postavljena ali izključena diagnoza tumor. Kateri tumor? Kakšne so njegove značilnosti? Kako hitro raste? Ali zaseva in kako hitro? Kakšna je prognoza bolezni?
Na ta vprašanja in še kup drugih da odgovore le operacija, na podlagi katere specialisti postavijo dokončno diagnozo. Z mikroskopskim pregledom tumorskega tkiva določijo vrsto tumorja. To je hkrati tudi prva stopnja zdravljenja.
Z operacijskim posegom, imenovanim ingvinalna orhidektomija, kirurg napravi kratek rez v dimljah, skozi katerega odstrani prizadeto modo. Poleg moda je nujno treba odstraniti tudi semensko povesmo. To je struktura, na kateri modo "visi", skozenj pa potekajo semenovod, žile in živci.
Skozenj se namreč tumorske celice širijo navzgor v medenično oziroma trebušno votlino. Dobra stran takega načina širjenja bolezni je, da se tumorske celice ne morejo preprosto razširiti na drugo modo, ki tako ostane zdravo. To je neprecenljivega pomena za moško oploditveno sposobnost. Mati narava je namreč modro poskrbela za to, da imate tovarno semenčic v dvojniku. Še sreča!
Sledi dokončna diagnoza. Na osnovi natančnega pregleda tumorja jo postavi patolog, ki opredeli seminomsko ali neseminomsko vrsto tumorja in še natančneje podvrsto. Poleg tega je pomembno določiti tudi, v katerem stadiju je bolezen. Od tega je odvisna bolnikova usoda in izbira najustreznejšega načina zdravljenja.
Za določitev stadija bolezni je treba izvesti oziroma ponoviti nekatere preiskave. Zasevke zdravniki iščejo z rentgenskimi, ultrazvočnimi in laboratorijskimi preiskavami. Z računalniško tomografijo in ultrazvokom je treba pregledati trebušne bezgavke, kamor se običajno bolezen najprej razširi. Rentgenski pregled prsnih organov pokaže morebitne zasevke v pljučih.
Tumorski označevalci pa so pri zdravljenju in spremljavi bolezni pomembni zato, ker je že samo na osnovi njihovega gibanja (zvišanje ali znižanje vrednosti) možno ugotavljati uspešnost zdravljenja ali morebitni vnovični zagon bolezni.
Bolezen opredeljujejo štirje osnovni stadiji: I. stadij pomeni, da je rak omejen samo na modo, v II. stadiju so zasevki že v trebušnih bezgavkah, III. stadij pomeni razširitev bolezni tudi v bezgavke v prsnem košu in nad levo ključnico, v IV. stadiju pa so zasevki tudi v pljučih ali drugih organih. Pri visokem stadiju in močno razširjeni bolezni je potrebno intenzivnejše in daljše zdravljenje kot pri omejeni bolezni v začetnem stadiju.
Hladno in kemično orožje
S kombinacijo operacije, kemoterapije in tudi obsevanja lahko bolniki v začetnem obdobju bolezni povsem ozdravijo. Pri bolj razširjeni bolezni je tudi odstotek popolnih ozdravitev nižji, toda še vedno lahko popolnoma ozdravi od 70 do 80 odstotkov bolnikov.
Neosveščenost, neznanje, zanikanje, ne nazadnje tudi površnost in malomarnost so velikokrat vzrok za to, da bolezen v zgodnjem stadiju v večini primerov ostane neodkrita. Takrat še tako oster skalpel v rokah izkušenega kirurga ne more iz telesa izrezati raka. Že res, da je tak način zdravljenja tako rekoč nujen, toda v boju za ozdravitev je treba poseči tudi po kemičnem orožju - kemoterapiji oziroma citostatikih.
Nekateri postopki zdravljenja lahko pomembno zmanjšajo oploditveno sposobnost moškega, zato zdravniki praviloma vse bolnike, ki to želijo, napotijo v androloško ambulanto ginekološke klinike, kjer odvzeto seme globoko zamrznejo in shranijo. Shranjevanje semena namreč omogoča rodnost tudi pozneje. Če moški po zdravljenju ni oploditveno sposoben, lahko z zamrznjenim semenom ženo umetno oplodijo.
Zdravljenje je načrtovano in prilagojeno vsakemu posameznemu bolniku. Najuspešnejša in najučinkovitejša je kombinacija operativnega (moda, trebušnih bezgavk, ostankov zasevkov v telesu) in citostatičnega zdravljenja, včasih pa tudi obsevanje. Vsi trije načini imajo lahko neprijetne posledice.
Ena izmed najbolj neprijetnih je nedvomno zmanjšanje ali celo izguba izliva semena zaradi okvar živcev, ki nastanejo pri operativni odstranitvi bezgavk iz trebušne votline. Zdravljenje s citostatiki pa povzroča poleg izgube las tudi bruhanje in pomanjkanje apetita, okvare sluznic v ustih in prebavilih, moteno tvorbo krvnih telesc, večjo dovzetnost za okužbe z bakterijami in virusi ipd
Lea Gril
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?