Vitamin D je koristen za kosti, varoval pa naj bi nas tudi pred vnetji in celo rakom. Če si želimo njegovih pozitivnih učinkov, je dovolj, da se nastavimo soncu. Toda, pozor, seveda ni vseeno, kako. Preberite nekaj nasvetov.
Smo se znašli pred paradoksom? Dermatologi namreč vztrajno ponavljajo, naj se zaščitimo pred soncem, naj se mu pred 16. uro izogibamo, naj uporabljamo zaščitno kremo, zdravniki pa nam, nasprotno, svetujejo, naj nezaščiteno kožo nastavimo sončnim žarkom kar sredi poldneva.
Na pobudo Davida Servan-Schreiberja, znanega framcoskega zdravnika in avtorja uspešnice Anticancer (Proti raku), so zdravniki pozvali zdravstvene oblasti, naj med svoja priporočila vključijo zmerno sončenje. Cilj pobude je boj proti pomanjkanju vitamina D.
Zakaj potrebujemo sonce?
Ker dobrodejno vpliva na nas, a ne le na našo duševnost. UVB-žarki, ki jih oddaja, v koži sprožijo verižno reakcijo, ki je nepogrešljiva za normalno delovanje našega organizma – v najglobljih plasteh kože se začne tvoriti vitamin D3.
Telo samo pravzaprav zadovolji od 80 do 100 odstotkov lastnih potreb po vitaminu D, katerega naloga je nadziranje absorpcije in nalaganje kalcija in fosforja v kosti in zobe. Če telesu vitamina D primanjkuje, ga začne tvoriti samo in primanjkljaj izravna, nato pa vitamin shranjuje v maščobe in mišice, da ustvari zalogo za mesece, ko sonca primanjkuje.
Ko se zaloge zapolnijo, se proces tvorjenja samodejno ustavi. Če telo nima ustreznih zalog, pa začne kalcij črpati iz kosti, kar poveča nevarnost za zlome in izgubo kostne gostote.
Je vitamin D čudežen?
S pomočjo terapevtskih poskusov je bilo dokazano, da lahko s povečanjem ravni vitamina D v krvi zmanjšamo število kostnih zlomov in nevarnost za padce.
A to še ni vse – številne študije kažejo na povezanost med pomanjkanjem vitamina D ter pojavom različnih infekcij, kot sta gripa in pljučnica, ter težjih obolenj – multiple skleroze, diabetesa tipa 1 pri otrocih, zapletov pri srčno-žilnih boleznih in raka.
Več znanstvenikov je tako dokazalo, da se s povečanjem ravni vitamina D zmanjša tveganje za razvoj rakavih obolenj oziroma se izboljšajo možnosti za preživetje.
Kako vemo, da nam primanjkuje vitamina D?
Brez krvne analize, ki jo predpiše zdravnik, težko, saj klinični znaki niso očitni. Morda se ne pojavi noben simptom ali pa le močna utrujenost in nespecifične bolečine v mišicah in kosteh – s težavo se na primer oblečete, bolijo vas roke, hrbet …
Ob tem le malo zdravnikov pomisli na pomanjkanje vitamina D. Vsakdo lahko sam oceni dejavnike tveganja, ki prispevajo k nezadostni količini tega vitamina: mat ali temna polt, izogibanje soncu, nošenje oblačil, ki popolnoma pokrivajo kožo, tudi poleti (problem je poznan na Srednjem vzhodu) in podobno.
Zakaj nam primanjkuje vitamina D?
Glavni krivec je naš življenjski slog. Ker večino časa preživimo v pisarnah, potujemo z avtomobili, avtobusi ali vlaki, telovadimo v telovadnicah in se zabavamo pred zasloni, naša koža skorajda ne vidi več sonca. (Nekoč so ljudje delali na poljih, razdalje so premagovali peš ali s kolesom in tako veliko časa preživeli na soncu.)
Raziskave kažejo, da je glede na splošno raven pomanjkanja vitamina D teden dni izpostavljanja poletnemu soncu na morju ali v hribih komaj dovolj za potrebne zaloge za prihajajočo zimo. Pod vprašajem so se tako znašla tudi priporočila, naj se za vsako ceno izogibamo soncu …
Pretirano sončenje je res škodljivo, razumna in zmerna izpostavljenost soncu pa je za naš organizem priporočljiva. Zavedati se moramo tudi, da kreme za sončenje onemogočijo sončne žarke in tako preprečujejo opekline, vendar ob tem tudi sintezo vitamina D.
Kako dolgo naj se sončimo?
Zdravniki menijo, da je to odvisno od posameznika, in sicer od barve kože (svetla polt potrebuje manj izpostavljanja kot temna ali mat) in starosti, geografske širine (bolj ko se oddaljujemo od ekvatorja, več časa naj bi preživeli na soncu), ure, letnega časa …
Nekateri priporočajo, da se na soncu zadržimo, dokler koža ne dobi rožnatega odtenka, nato se umaknemo v senco, da se izognemo sončnim opeklinam, ki lahko pripomorejo k nastanku melanoma. Gre za vprašanje individualne odgovornosti, saj vsakdo najbolje pozna svojo kožo.
Kancerologi na primer svetujejo 10-minutno sončenje podlakti dvakrat do trikrat na teden med 12. in 13. uro od aprila do septembra.
To je čas, ko so UVB-žarki najmočnejši in sinteza vitamina D zato najučinkovitejša. Seveda se lahko soncu izpostavljamo tudi zjutraj ali pozneje popoldan, pri tem pa ustrezno podaljšamo čas.
Ali niso ti nasveti v nasprotju s priporočili o zaščiti pred soncem?
Deset minut nikakor ne pomeni peturnega praženja na plaži. Za zdaj se na primer ve, da je pri bolnikih z diagnozo kožnega melanoma ob normalni ali povišani ravni vitamina D manjša verjetnost za ponovitev bolezni ali pojav metastaz kot pri bolnikih, ki jim tega vitamina primanjkuje.
Ali lahko ustrezno raven vitamina D zagotovimo s prehrano?
Če nismo Eskimi in ne jemo vsak dan rib, hrana ni dovolj. Zdravniki priporočajo, da užijemo dve porciji polnomastnih rib na teden. Izbiramo lahko med lososom, slanikom, skušo in sardinami. Nekateri strokovnjaki pa trdijo, da je najprimernejša oblika vitamina D tista, ki jo s pomočjo sonca naše telo tvori samo.
Kdaj potrebujemo prehranska dopolnila?
Pozimi, zlasti od januarja do marca, ko smo zaloge, ki smo jih ustvarili čez poletje, že porabili. Pravzaprav je edini način, da zmanjšamo raven pomanjkanja vitamina D, vnos vitamina D3 v obliki kapsul ali tablet.
Preden se lotimo tovrstne kure, pa je treba opraviti analizo krvi, na podlagi katere zdravnik oceni stopnjo pomanjkanja vitamina in določi ustrezno količino vnosa.
vir: Elle
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
