Kaj je migrena?

Migrena ni samo akutni glavobol, temveč gre za splet dogajanj. V prvi vrsti gre za hud ali zmeren glavobol. Na lestvici od 0 do 10, pri čemer je 10 najhujša bolečina, migrena doseže od 7 do 10, večinoma pa jo opišejo s čisto 10 ali 9.

Kot rečeno, gre za splet dogajanj, ki se lahko pojavlja v več obdobjih. V prvem obdobju, kakšen dan prej ali uro, se lahko osebe, ki imajo migreno, počutijo nelagodno ali utrujeno ali imajo željo po kakšni posebni vrsti hrane.

Že sami nekako čutijo, da se nekaj dogaja, da bodo imeli migreno. Prisotni so še simptomi, kot sta pretirana utrujenost in zlovoljnost. Nato sledi obdobje, ko se pojavi avra, in sicer pri enem od desetih pacientov. Tak bolnik ima klasično migreno, migrenam brez avre pa rečemo navadne migrene.

Kakšne so avre?

Avre so najpogosteje vidne, kar pomeni, da gre za bliskanje, cikcak črte, svetleče strele, svetle pikice, lahko so v bistvu tudi take avre, da bolnik vidi temne lise, pri nekaterih avrah pa izpade polovica ali tretjina vidnega polja. Bolniki imajo lahko občutek, kot da gledajo skozi vodo, in imajo megleno sliko. Lahko vidijo povečane ali pomanjšane osebe. To so vidne avre, so pa še druge vrste avr.

Pri senzoričnih gre za motnje občutka in bolnik ima na primer po eni strani telesa mravljinčenja ali slabše čuti na dotik. Lahko se pojavi motnja govora ali pa bolnik sploh ne more spregovoriti ali ne more poimenovati predmeta, čeprav ga pozna. Lahko gre tudi za motorične avre, ki po eni strani ohromijo. Poznamo še kognitivne avre – pri teh so bolniki zmedeni, dezorientirani. Te so silno redke.

Obstajajo pa še kombinacije vseh teh avr. Kaj se dogaja po avri?

Ko avra mine, se začne glavobol. Če ni avre, pa ta pride takoj po predhodnem obdobju – tudi to ni nujno, da je. Te predhodne – prodromalne znake ima 40 odstotkov ljudi. Potem se začne glavobol, ki je sprva blag, a se hitro stopnjuje v hud intenziven glavobol, ki je lahko enostranski, recimo levo, desno, v čelu ali za očesom, večinoma je bolečina huda, redko zmerna, najbolj pogosto je utripajoča ali nabijajoča.

Nekateri pravijo, da imajo občutek, kot da bi jim kdo za oko zabadal žarečo sulico. Ta migrena se lahko razširi po celotni glavi, lahko pa tudi ne. Lahko se pojavi za očmi ali v čelu ali v zadnjem delu glave in v tem primeru gre za bazilarno migreno. Bazilarne migrene so pogosteje povezane s kakšno vidno avro ali tudi bolj komplicirano avro.

V času, ko ima bolnik glavobol, ga motita tudi svetloba (fotofobija) in hrup (fonofobija), potem se pojavi še slabost, zelo veliko jih bruha, nekateri pa imajo samo nelagoden občutek v želodcu. To se potem stopnjuje, če bolnik pravočasno ne vzame zdravila, lahko pa tudi sploh ne ve, da  ima migreno.

V takem trenutku se bolniki uležejo, vzamejo navaden analgetik ali tudi ne, navadno gredo v zatemnjeno sobo, kar največkrat traja več ur, lahko pa tudi od 24 do 72 ur. Ko se bolečina umiri, zaspijo ali bruhajo, temu pa sledi postdromalna faza, ko se človek počuti utrujenega, izčrpanega, nekateri so depresivni, drugi pa pravijo, da imajo občutek olajšanja in se počutijo dobro. Vmes, ko ni glavobola, ko ni migrene, pa so popolnoma normalni ljudje.

Kdo ima več možnosti, da ima migreno?

Migrene ima dva- do trikrat več žensk kot moških, ker so vezane  na hormonsko stanje. Mnogo žensk ima tudi menstrualno migreno oziroma migreno, povezano z menstruacijo, s hormoni. Ta se lahko pojavi ob menstruaciji, lahko pa tudi sicer. Migrena prizadene žensko v njenem najbolj aktivnem obdobju – fertilnem obdobju, lahko pa se pojavi že pri mladostnikih, tam od 20. pa vse do 45., 50. leta.

Človeka zelo onesposobi. Migrena je tudi dedna. Če ima v družini ena oseba migreno, bo 50 odstotkov potomcev to podedovalo, če pa imata dve osebi migreno, jo bo imelo kar 75 odstotkov potomcev.  Če ima ženska migreno, se mora zavedati, da jo bo spremljala vse življenje.

Pri manjšem odstotku žensk izzveni v menopavzi, večinoma pa ne. V starosti se lahko malo spremenijo tip glavobola, frekvenca ali jakost, večinoma pa ne izgine. Res pa je, da velikokrat izzveni v nosečnosti in pri dojenju, ker je estrogen zaščitni faktor, ki zviša migrenski prag.

Redke ženske imajo migreno med nosečnostjo, takrat je treba biti zelo pozoren, ker nosečnice ne smejo jemati zdravil. Sicer pa je le osem odstotkov takih, ki imajo migrene, pa niso prizadeti ter zelo onesposobljeni med migrenski glavobolom.

Lahko migreno zdravimo?

Dobra novica je, da je migreno mogoče zdraviti s specifičnimi zdravili, ki jim rečemo triptani. Triptan je substanca, ki deluje na posebne receptorje v možganih – na neki način pospeši izločanje serotonina, da se žile ne razširijo, kar posledično povzroča nabijajočo bolečino.

Triptan  deluje, ko se ta prenos – impulz prenaša iz živca trigeminus, pa tudi druge strukture in razni prenašalci. Ko se impulz prenese na žilo, se ta začne raztezati – dilatirati, kar povzroči hud glavobol. Že samo ta prenos povzroča slabosti in napoveduje, da se bo nekaj dogajalo. Bliskanje in vse skupaj je povezano s samim živcem in s celotno občutljivostjo možganske skorje.

Gre za razširjajočo se depresijo možganske skorje, in ko gre ta val naprej, se začne dogajanje z migreno. Ta teorija s patofiziološkega  vidika še najbolj drži, je pa ogromno različnih teorij, s tem, da migrena še vedno ni povsem raziskana.

Torej je migreno mogoče zdraviti?

Pravočasno je treba vzeti triptane, takoj ko bolnik zazna glavobol. Če ima avro, zdravila v tem obdobju ne sme vzeti, ker v fazi avre pride do stisnjenja žil in do naštetih simptomov. Triptan je treba vzeti, ko pride do razširitev žil, v fazi bolečine, da ne pusti žilam, da se razširijo. Triptan bi naj pri 50–60 odstotkih bolnikov zmanjšal bolečine v prvih 20, 30 minutah, po dveh urah pa pri velikem odstotku pacientov.

Triptanov je veliko, različni triptani imajo tudi določene izboljšave z manj stranskih učinkov. Nekaj jih deluje dalj časa, kar pomeni, da jih predpišejo tistim, ki imajo povratno migreno, tistim, ki se jim, ko vzamejo triptan, migrena po nekaj urah vrne. Ti potrebujejo triptan, ki deluje dolgotrajno.

Kako si lahko sami olajšamo migrenska stanja ali se jim izognemo?

Bolnik mora biti ozaveščen, vedeti, kaj je migrena, kaj ga bo doletelo in kaj lahko naredi. Lahko se izogibamo dejavnikom tveganja, sprožilnim dejavnikom, kot so določene vrste hrane: čokolada, sir, alkohol, kofein, različne mesnine, v katerih so nitriti in nitrati, različne začimbe v kitajski prehrani. Težko je izločiti vse sprožilne dejavnike: od stresa do spremembe vremena, depresije, svetlobe in hrupa.

Vsak, ki ima migreno, mora ugotoviti svoje sprožilne dejavnike in se jim izogibati, če le lahko. Migrena lahko sproži tudi kronični – vsakodnevni glavobol, takrat govorimo o kronični migreni. Z raziskavami so ugotovili nespremenljive in spremenljive dejavnike tveganja. Zanimivo je, da je kronični glavobol značilen za ženske z nižjim socialnim statusom.

Za navadno ali klasično migreno naj bi bile bolj dovzetne ženske, ki so bolj subtilne, občutljive, inteligentne. Nespremenljiv dejavnik migrene je na primer poškodba glave v preteklosti, spremenljivi pa so debelost, smrčanje, čezmerno uživanje zdravil – če na primer ženske pri migreni začnejo jemati vse več triptanov in se z njimi bašejo po trikrat na dan ali večkrat in jemljejo zraven še druge analgetike. Potem morajo nehati jemati zdravila.

Bi še na kaj opozorili?

Treba se je izogibati pretiranemu uživanju zdravil in vzeti največ osem tablet triptana na mesec, pa še to je preveč. Če imajo nekateri migreno tudi štirikrat ali petkrat na mesec, je pomembno, da se v tem obdobju lotijo nefarmakoloških ukrepov zdravljenja, kot so sproščanje, akupunktura, avtogeni trening ali kognitivno zdravljenje pri psihologu ali psihiatru.

Redno se je treba rekreirati, pozitivno razmišljati, znati reči ne. Bolnik naj poskrbi za veselje, da je zadovoljen, pomembni sta tudi pravilno spanje in hranjenje. Treba se je izogibati sladkarijam in maščobam.

Dolgotrajne migrene zdravijo tudi z različnimi drugimi zdravili, pomaga lahko magnezij, recimo pri  nosečnicah, potem so še različni betazaviralci, nevromodulatorji, ki so v resnici antiepileptiki, ki jim v manjših odmerkih rečemo nevromodulatorji.

Treba se je posvetovati z zdravnikom, ta pa presodi, ali bo pacienta poslal k specialistu ali ne. Dobro je tudi voditi dnevnike migrenskih glavobolov. Sicer je o migrenah veliko tudi na spletni strani www.glavobol.com.

Nekateri najpogostejši sprožilni dejavniki za migreno

Hormoni

• Menstruacija
• Ovulacija
• Puberteta
• Menopavza
• Kontracepcija

Prehrana

• Alkohol
• Čokolada
• Sir
• Glutamat
• Asparat
• Kofein
• Oreški
• Mesni izdelki

Spremembe

• Zračni tlak
• Vlaga
• Letni čas
• Zemljepisni položaj
• Nadmorska višina
• Spalni ritem
• Prehranjevanje

Senzorični dražljaji

• Močna svetloba
• Utripajoča luč
• Vonjave
• Glasen zvok

Stres

• Naporna dejavnost
• Po sprostitvi
• Smrt
• Izguba službe
• Prepir

 

Napisala Suzana Golubov   
Fotografije Grega Gulin

Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"