Nepravilnosti maternice

Spoznajmo svojo maternico

Danes prve informacije o temi, ki nas zanima, navadno izbrskamo na spletu. Tudi tokrat se je Wikipedia izkazala kot odlično orodje pri po­izvedovanju o maternici. Tako piše: Maternica, latinsko ji pravimo Uterus, grško pa Metra ali Hystera, je ženski spolni organ, ki leži v mali medenici med sečnim mehurjem in danko ter je nagnjena naprej ali nazaj.

Je hruškaste oblike z zgornjim širšim delom, ki ga imenujemo telo, in spodnjim ožjim delom oziroma vratom, ki sega v nožnico. Nadaljuje se v kanal, ki vodi skozi maternični vrat in se odpira navzgor v trikotno maternično votlino, v zgornjih kotih pa se odpirata jajcevoda.

Maternično votlino prekriva sluznica, ki se spreminja. Ob menstruaciji vsak mesec propade, nato pa se ponovno obnovi pod vplivom hormonov, estrogena in progesterona, ki nastajata v jajčniku. Sluznica se odebeli in žleze v njej se pomnožijo. Tako se maternica pripravi na morebitno nosečnost. Če se jajčece ni oplodilo, progesteron usahne in sluznica se olušči, kar imenujemo menstruacija.

Razvojne nepravilnosti

»Najpogostejši nepravilnosti maternice sta pregrajena in srčasta oziroma dvoroga maternica. Ti dve nepravilnosti lahko povzročata spontane splave v prvem trimesečju, redkeje pa v drugem trimesečju.

Izsledki raziskav kažejo, da se pri ženskah s pregrajeno maternico stopnja spontanih splavov v prvem trimesečju lahko poveča za 21 do celo 50 odstotkov. (Seveda pri tem nikakor ne smemo pozabiti na druge vzroke za spontane splave. Najpogosteje do njih pride zaradi kromosomskih nepravilnosti, katerih število se očitno povečuje s starostjo ženske.

Pri 40-letni ženski je tveganje za spontani splav namreč dvakrat večje kot pri 20-letnici. Pogosti vzrok za splav so tudi endokrinološka obolenja, kot so sladkorna bolezen, bolezni ščitnice, policistični jajčniki, okužbe, vpliv kemičnih snovi in imunološka obolenja. )

Razvojne nepravilnosti maternice pa povezujemo tudi s prezgodnjim porodom, nepravilno lego otroka in nepravilno dejavnostjo maternice med porodom. Pogosteje pri ženskah s pregrajeno maternico opažajo tudi predčasno ločitev posteljice ali spontan razpok plodovih ovojev. Odgovorna pa je lahko tudi za več poporodnih krvavitev, « pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal s Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Embrionalni razvoj notranjih rodil

Večino nepravilnosti nosimo s seboj že od rojstva oziroma smo se tako izoblikovali že v materinem trebuhu. Za lažje razumevanje nepravilnosti poskusimo razložiti, kako so se naša rodila razvijala in kdaj je šlo lahko kaj narobe.

»Razvojne nepravilnosti maternice so različne in odvisne od embrionalnega obdobja, ko lahko pride do teh motenj. Strokovnjaki ocenjujejo, da tovrstna nepravilnost prizadene približno tri do štiri odstotke žensk, pri manj kot polovici pa so izraženi klinični simptomi. Vzročni dejavniki so običajno neznani; pogosto pa resne nepravilnosti maternice spremljajo tudi nepravilnosti urogenitalnega trakta, « pravi prof. dr. Vrtačnik Bokal.

V šestem tednu razvoja zarodka ženskega spola namreč nastaneta dve cevi, imenovani Mullerjeva voda, ki rasteta druga proti drugi navzdol v medenico, kjer se v devetem tednu razvoja v sredini zlijeta v skupen vod. Zgornja dela cevi, ki se ne združita, pa se razvijeta v jajcevoda.

Šele v petem mesecu razvoja se spoji spodnji del nožnice, ki je nastal iz druge osnove, z zgornjim delom. Pregrada med njima izgine, njene ostanke pa vidimo kot himen oziroma deviško kožico. Če nastane napaka v razvoju Mullerjevih vodov, v njunem zlitju ali izginjanju skupne stene, se maternica ne razvija pravilno.

Tako lahko nastane cela vrsta razvojnih nepravilnosti, od nerazvitih maternice in zgornjega dela nožnice, dvoroge maternice in njenih različic, dvojne maternice različnih stopenj in pregrajene maternice, a najpogosteje se pojavlja popolno ali delno pregrajena maternica. Vzroki za zavoro normalne rasti in razvoj Mullerjevih vodov še niso povsem razjasnjeni. Večinoma gre za vpliv genskih dejavnikov, dejavnikov okolja in jemanja nekaterih zdravil.

Maternica srčaste oblike

Gre za razvojno nepravilnost vbočenega vrha maternice, ki naj bi spominjala na obliko srca. Zaradi njene oblike so ji včasih rekli srčasta maternica, danes je izraz zastarel in se ga ne uporablja več, strokovna literatura pa jo pozna pod imenom dvoroga maternica.

Odkrijemo jo z ultrazvočnim pregledom. Le dvoroga oblika maternice naj ne bi povzročala zapletov pri plodu, obstaja pa možnost spontanega splava in/ali prezgodnjega poroda. Načelno ne potrebuje zdravljenja.

Kako odkrijemo nepravilnosti?

Vaginalna ultrazvočna preiskava je najpomembnejša metoda za ugotavljanje razvojnih nepravilnosti maternice. Pri nekaterih nejasnih nepravilnostih so potrebne še druge slikovne (histerosalpingografija, magnetna resonanca) ali endoskopske (histeroskopija, laparoskopija) preiskave.

Prof. dr. Vrtačnik Bokal pravi, da lahko z uvedbo transvaginalnega ultrazvoka, ki ga opravljajo skozi nožnico, nepravilnosti prepoznajo s pregledovanjem v dveh ravninah. »Pregled je najprimerneje opraviti v drugi polovici menstruacijskega cikla, ko je sluznica v maternični votlini dovolj debela in so tako prirojene nepravilnosti maternice dobro vidne.

Ginekolog mora pozorno oceniti obliko maternice, predvsem njen vrh in strukturo sluznice v maternični votlini v sekretorni fazi, to je drugi polovici menstruacijskega cikla. Med pregledovanjem z dvodimenzionalnim ultra­zvokom je pregrado pregrajene in dvoroge maternice mogoče videti kot strukturo, ki maternično votlino razdeli na dva dela. Pri normalni maternici je namreč vidna le ena sluznica.

Pri pregrajeni maternici je vrh maternice zaobljen, medtem ko je pri dvorogi vbočen. Nepravilnosti maternice lahko natančneje opredelimo tudi s tridimenzionalnim ultrazvokom, s katerim lahko natančno izmerimo tudi velikost pregrade.

Tridimenzionalni ultrazvok je bistveno pripomogel k izboljšanju ocene prirojenih nepravilnosti maternice in je odpravil osnovno napako dvodimenzionalnega ultrazvoka, ki je prikazal preveč laž­no pozitivnih rezultatov. Z drugimi besedami to pomeni, da je pogosto prihajalo do diagnoze, da ima maternica razvojno nepravilnost, ki je v resnici ni bilo. «

Vaginalni ultrazvok je treba opraviti pri vseh ženskah, ki so izkusile neuspelo nosečnost (spontani splav, prezgoden porod, nepravilno lego ploda, zastoj rasti ploda v maternici), priporočljiv pa je tudi pri ženskah, ki načrtujejo nosečnost.

Vpliv na nosečnost

Večina žensk z razvojno nepravilnostjo maternice normalno zanosi in rodi, pri nekaterih pa je nepravilna maternica lahko vzrok za ponavljajoče se spontane splave, predčasne porode, porodniške zaplete, neplodnost. Kaj je vzrok težav, še ni popolnoma jasno.

Za spontane splave je verjetno vzrok slabša prekrvitev maternične sluznice na pregradi. Pri prezgodnjih porodih pa gre verjetno za kombinacijo povečanega pritiska v maternici in slabost materničnega vratu.

Zdravljenje

Če ob razvojni nepravilnosti maternice prihaja do neuspelih nosečnosti ali porodniških zapletov, je potrebna kirurška poprava, ki je pri nekaterih nepravilnostih najuspešnejši način zdravljenja. Pred kirurškim posegom pa je seveda treba izključiti druge najpogostejše vzroke za neuspelo nosečnost.

»Ženske s pregrajeno maternico zdravimo kirurško z optičnim histeroskopom, ki ima nameščeno tudi električno rezilo in ga vstavimo skozi kanal materničnega vratu v maternično votlino. Pregrado prerežemo, in tako iz pregrajene maternične votline naredimo enotno maternično votlino. Poseg je preprost in hiter in ženska po njem lahko zanosi že v naslednjem menstruacijskem ciklu.

Drugače pa je z ženskami, ki imajo dvorogo maternico. Pri njih je treba kirurški poseg dovolj pretehtati, kajti prerezati je treba trebušno steno in nato iz dveh rogov maternice napraviti enotno maternico. Te ženske lahko zanosijo šele po šestih mesecih po posegu, zaradi nevarnosti razpoke maternice ob vaginalnem porodu pa je treba porod dokončati s carskim rezom. «

Živa M. Brecelj

vir: Elle

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?