Ortoreksijo nervozo je prvi opisal dr. Steven Bratman leta 1997 in jo opredelil kot patološko obsedenost z zdravo in biološko čisto hrano, ki vodi do izrazitih prehranskih omejevanj.
Določeni načini prehranjevanja so zagotovo izkrivljeni in vezani na čas, v katerem živimo. Veliko vlogo pri tem seveda igrajo mediji in njihovo postavljanje idealov - ideal vitkosti, stigmatizacija debelosti, pretirana storilnost in tekmovalnost.
Tudi ozaveščenost med nami narašča in vse več ljudi prisega na biološko oz. organsko pridelano hrano. Zato se zopet obračamo na podeželje, k staremu načinu prehranjevanja, in prav je tako, saj je znanstveno dokazano, da hitra hrana vodi zdravje v pogubo.
Vendar pa je prehod od ozaveščenega prehranjevanja do obsedenosti oziroma odvisnosti z zdravo prehrano pogosto zabrisan. Slednje se imenuje ortoreksija - motnja hranjenja, ki jo strokovnjaki obravnavajo šele dobro desetletje.
Živim, da jem zdravo
Ortoreksija nervoza je obsedenost z zdravo, biološko neoporečno hrano. Leta 1997 je prvi o njej spregovoril dr. Steven Bratman in jo opredelil kot patološko obsedenost z biološko čisto hrano, ki vodi do izrazitih prehranskih omejevanj.
Osebnostne lastnosti so podobne kot pri drugih motnjah hranjenja, izražajo se kot perfekcionizem, pridnost, storilnost in potreba po pohvalah iz okolice.
Lahko bi rekli, da gre za patologijo višjega družbeno-intelektualnega sloja, ki je, podobno kot pandemija debelosti, nastala v svetu izobilja, vendar iz povsem drugačnih razlogov.
Medtem ko debelost in bulimijo povezujemo z nezdravo in predvsem visokokalorično prehrano, naj bi ortoreksija izvirala iz obsedenosti z ekološkimi oziroma kemično neoporečnimi, in tako torej najbolj zdravimi prehranskimi izdelki, ki so ta trenutek na voljo.
Kje je meja med zdravim in (ne)zdravim
Pretiravanje na katerem koli področju nikoli ni zdravo, še manj pa funcionalno. Povsem enako velja pri prehrani. Ko zdravemu načinu prehranejvanja in življenja na sploh posvetimo preveč časa, se pojavi težava. Ta vodi v izgubo družbenih stikov in k čustvenim motnjam, predvsem depresivnega in anksioznega tipa.
Obolevajo večinoma ženske v poznem mladostniškem ter zgodnjem in srednjem odraslem obdobju. V ozadju je izrazita potreba po nadzoru, pri čemer ni strahu pred debelostjo niti težnje po vitkosti, kar pomeni, da ne gre za moteno telesno shemo.
Za zdaj sicer podatkov o tem, ali pretiravanje z zdravim načinom življenja tudi dejansko vpliva na boljše telesno zdravje, ni, saj v raziskavo ni mogoče vključiti vseh tistih, ki ne iščejo strokovne pomoči. Številni ljudje, ki se pretirano zdravo prehranjujejo, pa pripovedujejo, da se odlično počutijo in ne obolevajo za virusi.
A dejstvo je eno...
Zdrava prehrana je uravnotežena prehrana, to pa pomeni, da v pravi meri vsebuje vse potrebne snovi za telo in je sestavljena iz najmanj treh rednih dnevnih obrokov.
Vir: Elle.si
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?