14. november je svetovni dan sladkorne bolezni. Diabetes se lahko razvija počasi, zanj pa so dovzetni predvsem ljudje s prekomerno telesno težo. Dobro je vedeti, s kakšnimi preventivnimi ukrepi lahko preprečimo neprijetnosti, povezane z nastankom bolezni, in kaj lahko sami naredimo za zdravje že danes.
V Sloveniji pogostost sladkorne bolezni narašča
Prebivalstvo se stara in živimo vse dlje, spremljevalke starosti pa so tudi kronične bolezni – številni bodo imeli v poznem obdobju svojega življenja vsaj eno kronično bolezen. Med najpogostejšimi je sladkorna bolezen.
- Delež odraslih s sladkorno boleznijo v starosti 25 do 74 let je v letu 2016 znašal 6,9 %. (podatki anketne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog in raziskave EHIS iz leta 2014).
- Zgovoren je tudi podatek, da je v Sloveniji leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa okoli 111.400 oseb, torej dobra tretjina več.
Sladkorna bolezen je pogostejša med moškimi in na vzhodnem delu države
Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah: ima jo vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let.
Razlike v pojavljanju sladkorne bolezni so tudi na posameznih območjih v Sloveniji. Sladkorna bolezen je pogostejša:
- v vzhodnem predelu države z največjo prevalenco v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter nekaterih območjih Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije ter
- najmanjšo prevalenco v Goriški regiji.
Preventivni ukrepi
Sladkorna bolezen tipa 2: v zvezi z nastankom sladkorne bolezni tipa 2 sta skrb za prehrano in gibanje zelo pomembna zaščitna dejavnika, saj ugodno vplivata na mnoge procese v telesu. Vendar pa mora biti telesna dejavnost enakomerno razporejena preko vsaj treh dni v tednu - ugodni učinki telesne dejavnosti namreč v dveh dneh že izzvenijo; enkrat tedenska daljša telesna dejavnost pa ne more nadomestiti rednega, vsakodnevnega gibanja. Prav tako lahko ugodno vplivata ustrezno umeščena skrb za telo in duha.
Sladkorna bolezen tipa 1: načinov za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 pa žal še ne poznamo.
Katera dieta je primerna za diabetike?
Diabetik lahko, tako kot vsak drug človek, sam testira različne diete ter tako ugotovi, kaj mu odgovarja. Vendar pa je treba upoštevati, da je v tem primeru potrebno zdravljenje spremeniti oz. prilagoditi – sem denimo spadajo spremembe pri dozi zdravila.
Pomaga lahko torej vsaka dieta, ki se jo res držiš – hkrati pa jih je potrebno ves čas prilagajati, saj učinek pogosto izzveni oz. poskušanje naj ne bo za predolgo obdobje.
Veganska dieta in diabetes?
Nedavne študije so potrdile, da lahko tudi s prehrano, ki ni živalskega izvora uspešno nadzorujemo sladkorno bolezen tipa 2, izboljšamo vsesplošno počutje in normaliziramo telesno težo.
Veganska dieta zavira sladkorno bolezen
Veganska dieta lahko zmanjša potrebo po dodatnih zdravilih oziroma v nekaterih primerih vsaj omogoči, da se doza zdravil zmanjša. Uspešno zavira tudi razvoj sladkorne bolezni tipa 2, tako da se lahko diete poslužite preventivno.
Veganski način prehranjevanja obenem pomaga tudi pri odpravljanju depresije, ki se pri sladkornih bolnikih pojavlja trikrat bolj pogosto kot pri ostalih, so ugotovili na Univerzi v Londonu, v študiji, ki je zajemala 433 sladkornih bolnikov s povprečno starostjo 55 let. Sporočili so, da je ta dieta veliko bolj učinkovita kot svetovna splošno uveljavljena navodila, kako se spopadati z diabetesom.
S pomočjo zelenjave do vitkejše postave
Veganska prehrana je vaš zaveznik tudi v primeru, če želite izgubiti odvečne kilograme. V Ameriki več kot 80 odstotkov sladkornih bolnikov trpi tudi za prekomerno telesno težo ali celo debelostjo. V Sloveniji naj bi bila po poročilu Nacionalnega inštituta za zdravje skoraj polovica odraslih prekomerno hranjenih.
Poskusite za nekaj časa v obroke vključevati le kvalitetno - bio pridelano zelenjavo, stročnice, oreške, semena, sadje ter polnozrnata žita in opazujte počutje.
Glikemični indeks
Predvsem pa je pomembna, da izbirate živila z nizkim glikemičnim indeksom. Večina zelenjave je tako za sladkorne bolnike primernejša od sadja, ki ima pogosto visok glikemični indeks in tako vpliva na raven sladkorja v krvi.
Hrano se navadite kombinirati tako, da boste vključili že v zajtrk in potem v kosilo in večerjo čim več rastlinskih vlaknin, ker te upočasnjujejo presnavljanje ogljikovih hidratov v krvni sladkor.
Med živila z nizkim oz. zmernim glikemičnim indeksom se denimo uvršačjo:
- bučke,
- grah,
- blitva,
- brokoli,
- granatno jabolko,
- leča,
- ovseni otrobi ...
Dr. Fuhrman iz New Jerseya, avtor knjige The end of diabetes, priporoča, naj začne vsaka družina v svoj jedilnik dnevno vključevati zeleno in listnato zelenjavo ter gobe in stročnice. Tovrstna hrana naredi poseben biofilm v prebavnem sistemu in daje telesu občutek sitosti dlje časa.
Viri: BMJ Open Diabetes Research & Care, Every day health, NIJZ, diabetes.si
Preberite še:
- Psihicne tezave in hrana
- Kaj morate vedeti, ko se odlocite za veganstvo
- 5 razlogov, zakaj kljub veganski prehrani ne morete izgubiti odvecnih kilogramov
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?