Povečan obseh trebuha je lahko posledica odvečne maščobe, včasih pa tudi nastane ob dolgotrajno povišani ravni kortizola.
Kortizolski trebuh ne boli, je pa jasen signal, da se v telesu nekaj dogaja in da je čas za ukrepanje. Kako lahko preverite, ali gre pri vas za kortizolski trebuh oziroma znak kroničnega stresa, na svojem profilu na Instagramu pojasnjuje Igor Mangrowe, ki se ukvarja s temami hujšanja in stresa.
Ko je raven kortizola dalj časa povišana, ta hormon spodbuja kopičenje maščobe in zadrževanje tekočine prav v predelu trebuha. Zato se lahko zgodi, da ima posameznik povsem normalno telesno težo, trebuh pa je kljub temu izrazit in deluje napihnjen. Temu pravimo kortizolski trebuh – kot da bi se trebuh »napolnil« zaradi porušenega ravnovesja kortizola, pojasnjuje Mangrowe.
Kako ugotovite, ali imate kortizolski trebuh?
Obstaja preprost način, s katerim lahko sami preverite, ali gre pri vas za ta pojav. Imenuje se »test ležečega trebuha« in poteka takole:
Ulezite se na hrbet na ravno podlago in se popolnoma sprostite. Trebuh naj bo povsem sproščen. Ne vlecite ga navznoter, ne dvigujte prsnega koša in ne napenjajte mišic. Samo lezite in opazujte trebuh v popolnoma sproščenem stanju.
Če se trebuh splošči in se rahlo pogrezne navznoter, gre najverjetneje za podkožno maščobo. Če pa trebuh ostaja izrazit in »stoji«, je to znak kortizolskega oziroma visceralnega maščevja, pojasnjuje Mangrowe.
Podkožna maščoba namreč podleže gravitaciji in se v ležečem položaju prerazporedi, medtem ko visceralna maščoba ostaja izbočena, saj od znotraj pritiska navzven.
View this post on Instagram
Zakaj diete in trebušnjaki ne pomagajo?
Pomembno je vedeti, da kortizolskega trebuha ne boste odpravili z dietami, trebušnjaki ali še bolj intenzivnimi treningi. Ključ je v stabilizaciji kortizola. Ko se raven kortizola uravnovesi, se umiri tudi inzulin, zmanjša se vnetje in hormoni se postopoma vrnejo v naravni ritem. Takrat telo preneha kopičiti maščobo v predelu trebuha, trebuh pa se začne postopoma manjšati, poudarja Mangrov.
Hormonsko ravnovesje dosežete predvsem z urejenim dnevnim ritmom in ustreznimi življenjskimi navadami. Naravni ritem kortizola pomeni, da je njegova raven najvišja zjutraj, takoj po prebujanju, po 20. uri pa bi morala občutno pasti. Zato se priporoča zgodnejše vstajanje, pa tudi umirjanje telesa v večernih urah, ne pa opravljanje zahtevnih aktivnosti pozno zvečer. Idealno je, da se v posteljo odpravite okoli 22. ure.
Strokovnjaki poudarjajo tudi pomen uravnotežene prehrane in počitka. To vključuje zmeren vnos sadja in zelenjave, dovolj beljakovin in zdravih maščob, izogibanje dolgotrajnemu stradanju ter zagotavljanje vseh potrebnih hranil. Enako pomembno je, da najdete način sproščanja, ki vam ustreza – naj bo to meditacija, molitev, joga, globoko dihanje ali druge tehnike, ki pomagajo zmanjšati napetost in stres.
Vir: zdravlje.kurir.rs
