Znano je, da vadba dobro vpliva tako na mentalno zdravje kot na srce, raziskava pa je pokazala, da imajo posebno korist ljudje, ki trpijo za depresijo.
Ko telovadite, ne gre samo zato, da izgledate bolje, pač pa se tudi počutite bolje. Pomislite, kaj se zgodi, ko se odpravite na tek po težkem dnevu v službi. Domov verjetno pridete lažji, bolj sproščeni in kakšna težava se ne zdi več tako velika. Vadba vpliva tako na mentalno kot na fizično zdravje, raziskava pa je razkrila, kakšno korist imajo ljudje z depresijo.
Raziskovalci so analizirali podatke več kot 50.000 odraslih oseb in odkrili, da imajo osebe, ki redno telovadijo, posledično manj signalov, povezanih s stresom, v možganih. S tem so ugotovili, da je tveganje za srčne bolezni manjše, kot pri ostalih, ki so telovadili manj. To je odlično odkritje, saj po mnenju raziskovalcev, lahko "brezplačno orodje" uporabimo tudi pri drugih težavah in področjih.
V nadaljevanju so raziskovalci hoteli izvedeti, ali imajo več dobrih učinkov vadbe ljudje z več stresnimi signali v možganih.
Pri posameznikih, ki trpijo za depresijo, so opazili kar dvakrat večjo korist redne vadbe kot pri ostalih, ki se z depresijo ne borijo, ali so z njo opravili v preteklosti. Razlika v tveganju za srčno-žilne bolezni se je pokazala med tistimi, ki so v svoji zgodovini imeli opravka z depresijo in tistimi, ki se z diagnozo niso srečali. Pri slednjih se je tveganje zmanjšalo nekje po 300 minutah zmerno intenzivne vadbe tedensko, pri depresivnih osebah pa je bilo tveganje vedno manjše, če so v vadbo vlagali več časa.
Preverite še:
- Bodite pozorni pri nakupu mesa: nekdanji mesar razkriva trike, s katerimi nas želijo ogoljufati
- Šokantna študija: mobilni telefoni so do 6-krat bolj umazani od straniščne školjke
Po mnenju raziskovalcev je namreč depresija precej povezana s stresom, le-ta pa prispeva k boleznim srca. In čeprav so nekateri dovzetnejši za stres kot drugi, imajo prvi več prednosti z redno vadbo, kar je precej spodbudno odkritje.
Potrebno pa je poudariti, da raziskovalci niso ustvarili kontrolne skupine, ampak so udeležence le opazovali, zato ne moremo z gotovostjo reči, da so dobri rezultati in izboljšanja zdravja povezana z vadbo, oziroma kateri mehanizmi so vodili do rezultatov.
Katero aktivnost bi morali izvajati?
Dobra novica je, da ne rabite postati profesionalni športnik in celega prostega časa porabiti za fizične aktivnosti. Ustvarite vadbeno rutino, ki vam bo ustrezala in se je boste lahko držali. Stres boste v največji meri sproščali z vadbo na prostem, zato dodajte na urnik kakšen sprehod, tek ali izvajanje vaj zunaj. Predvsem izberite aktivnosti, v katerih boste uživali, saj se boste radi vračali k njim.
Če ste v dilemi glede intenzivnosti vadbe, naj bo merilo to, da ne morete govoriti v celih stavkih. Biti morate zadihani, vendar ne tako, da boste na koncu popolnoma izčrpani. Ko aktivnost postane lahka, jo otežite. Občasno si privoščite tudi lahkotnejše oblike vadbe, kot je npr. sprehod, pohod, kolesarjenje ...
Viri: jacc.org, edition.cnn.com