Mia je bila vedno vitka, nikoli ni imela težav z odvečnimi kilogrami, kaj šele z debelostjo. Ob koncu srednje šole pa so se začele težave v družini, prepiri z mamo, očetova bolezen in 18-letnica ni bila kos vsemu stresu. Ne da bi se zavedala, so se ji začeli kopičiti odvečni kilogrami. A ko je lani tehtnica pokazala 99 kilogramov, je vedela, da mora nekaj spremeniti.
Prav v petek, ko sva se s simpatično in visokoraslo Mio dobili na kavi oziroma na kozarcu vode, je bila 23-letnica nadvse zadovoljna sama s seboj. Končno prva številka na tehtnici ni bila več 7, ampak 6: "Prav danes mi je tehtnica pokazala 69 kilogramov in sem zares vesela. Cilj, ki sva si ga zadala skupaj s trenerjem Janom, je dosežen, zdaj je treba le še vse skupaj malo bolj definirati. Moj prvi cilj je bil sicer 65 kilogramov, a me je Jan prepričal, da je to absolutno preveč pri mojih 178 centimetrih."
Hrana za tolažbo
No, vse se je začelo, ko se je Mia s fantom odselila od doma. Ni bilo več zdrave domače hrane, zelenjave, sadja in predvsem ni bilo več rednih obrokov.
"Kuhala sva si sama in seveda večinoma hitro prehrano. Tako ali tako imam najraje hitro prehrano, same ogljikove hidrate. In ker je bilo to zame zares stresno obdobje, mi je tudi najbolj prijala hrana za tolažbo. Bila sva zelo mlada, na svojem, brez denarja, tisto leto sem morala narediti še maturo in seveda bila sem pod stalnim stresom. Zdrava prehrana in teža nista bila moja glavna problema. Ker sem tudi zelo visoka, sem z lahkoto skrila kakšen kilogram preveč," pravi Mia, ki se je po uspešno končani maturi sicer vpisala na fakulteto, a se nikakor ni mogla zbrati za študij. Potem je nekaj časa delala prek študentskega servisa, si iskala redno službo, a na splošno je bila mlada Mia v tistem obdobju vse prej kot srečna in sproščena najstnica brez problemov:
"Z mami se nisva razumeli, nato je še ati zbolel za rakom, veliko smo hodili po bolnišnicah in upali, da bo bolje. In ko sem ravno mislila, da se bo vse uredilo in sva z mamo nekako zakrpali odnos, atijeva bolezen pa je šla na bolje in sva s fantom razmišljala o nakupu stanovanja v domači Litiji, je ati umrl. V tistem se je ponovno vse sesulo, vse, kar je šlo lahko narobe, je šlo. Ampak potem sem vedela, da moram nekaj spremeniti, da slabše ne mora biti in moram sama stvari obrniti na bolje."
99 kilogramov
"Ko sem stopila na tehtnico in na njej zagledala številko 99, sem vedela, da tako res ne gre več. Takrat sem se šele zavedala, kako hudo je. Za 99 pride že 100, in to je res veliko kilogramov. Zamislila sem se nad vsem in enostavno sem se morala spraviti v red. Povedati moram, da mi je fantova podpora takrat zares veliko pomenila in pomagala, brez njega zagotovo ne bi zmogla. To je bilo največ vredno," pravi Mia, ki še vedno ni povsem sproščena okoli hrane in svojih kilogramov, čeprav je s svojimi 178 centimetri, dolgimi nogami in čudovitimi lasmi prava lepotica.
Na začetku hujšanja je šlo zelo hitro. Mia je pazila na hrano in kilogrami so kar leteli stran: "Seveda je bilo na začetku super. Malo sem pazila pri hrani, začela sem več migati, hoditi in kilogrami so kopneli, moja motivacija pa se je večala. Veliko sem brala prav take zgodbe, ki vam jo pripovedujem danes, kako je nekdo uspešno shujšal. Imela sem tudi dva lončka, in ko sem izgubila kilogram, sem preložila kamenček iz enega v drugega, da sem videla, kakšen je napredek. Kup načinov sem imela, da sem se dodatno motivirala."
Zadnjih 10 kilogramov
A vse skupaj je postajalo težje. Zadnjih 10 kilogramov ni in ni hotelo stran: "Potem mi je sošolka povedala, da trenira skupaj z Janom Veleušičem na njegovi Športni kliniki v Ljubljani. Šla sem ne en trening in me je hitro prepričal. Povedala sem mu, da je moj cilj samo to, da na tehtnici vidim številko 65, in da me prav nič ne zanima govorjenje o zdravem in športnem življenju. In sva začela. A seveda se je vse skupaj počasi spremenilo, začela sem uživati v zdravem in športnem življenju, Jan me je prepričal, da kilogrami niso tako pomembni. Sklenila sva tudi kompromis, da mi lahko tehtnica pokaže 69 kilogramov. In evo, danes sem dosegla svoj cilj, minus 30 kilogramov. Zdaj delam še na tem, da bom dobro fizično pripravljena. Bilo je naporno, a je vredno."
Čokolada!
Mia se ob vprašanju, kaj je bilo na začetku najtežje, simpatično zasmeji. "Ja ... kaj. Čokolado pustiti pri miru. Hrana je največji problem. Miganje mi ni bilo tako grozno, tako ali tako moram psa peljati na sprehod, ampak hrana ... Vse dobre strani sem morala zamenjati za meso in zelenjavo, ja, to je bilo težko. Prej si nisem znala predstavljati, da gledaš film in nič ne ješ zraven. Zdaj to gre. Še zdaj je hrana najtežja stvar."
Mia prizna, je prej jedla popolnoma narobe, živela je praktično od ogljikovih hidratov in seveda ni nič gibala: "Nisem jedla ne mesa, ne zelenjave, ne sadja, ne mlečnih izdelkov, samo sladkarije, testenine, krompir ... no, predvsem sladkarije."
Trening
Najprej je Mia delala bolj osnovne vaje z lastno težo, zdaj, ko je dosegla že svojo želeno težo, sta z Janom zamenjala trening: "Zdaj delam vaje z utežmi, za vse dele telesa. Zdaj gre le še za oblikovanje telesa, ne gre več toliko za hujšanje. Z Janom imava tudi stalno borbo, ker nočem jesti ogljikovih hidratov, ker se jih bojim. Večkrat bi si lahko privoščila kakšen greh, ampak ima preveč slabo vest in raje ne grešim."
Mijin običajni jedilnik
- Zajtrk: 3 jajca z zelenjavo
- Malica: Grški jogurt z naribanim jabolkom
- Kosilo: Piščanec z zelenjavo
- Malica: Po treningu šejk ali jabolko
- Večerja: Meso in zelenjava
Tekst: Tina Luca. Foto: Helena Kermelj, osebni arhiv.
Preberite še: Zgodba o uspehu: Tako sem zadovoljna z močjo in lepo držo, da sem pozabila na hujšanje