Ves čas poskušamo biti maksimalno učinkoviti.
Trudimo se, da večino stvari opravljamo z zanosom in trudom, včasih zgolj zato, ker se nam zdi, da je takšen družbeni normativ. Da se to spodobi. A poudarek je na 'večino stvari'. Ne vsega. Ljudje pogosto potem popustimo tam, kjer se nam zdi, da ni opazno. Kar pa ne pomeni, da ni pomembno.
Tako imamo področja, kjer smo – kot kažejo podatki – univerzalno polovičarski. Kjer se potrudimo le toliko, kolikor je najbolj nujno. In ne, tokrat za spremembo ni govora o razmerjih. Ali o tisti sestavljanki iz 5000 koščkov, ki se vam je pred šestimi leti zdela odličen nakup. Ali pa, ne nazadnje, o tistih novoletnih zaobljubah, ki so morda že zdaj le kisel spomin. Tu so področja, kjer po statistikah in študijah kolektivno najbolj zabušavamo.
Umivanje rok
Verjetno ni moškega, ki ne bi že kdaj na javnem stranišču bil priča situaciji, ko je neki naključni uporabnik po končanem izločanju odvečne vode mirno odkorakal iz prostora, brez vsaj prebliska, da bi morebiti bilo smiselno umiti si roke. Kadarkoli naletim na takšno nehigienično dejanje, potem sam pri sebi obsojajoče začnem odkimavati in si mrmrati kakšne splošne misli o osnovnih praksah uporabe stranišč, dokler me ni zadnjič presenetil zanimiv članek o tem, kako si v bistvu nihče, razen morda kirurgov tik pred operacijskih posegom, ne umiva rok pravilno. Kar pomeni, da imajo več ali manj vsi ljudje, s katerimi se rokujemo in ki nam strežejo hrano in zelo verjetno tudi mi sami, kljub morebiti rednemu umivanju na rokah zajetno zbirko takšne in drugačne umazanije.
V študiji na univerzi v Michiganu so temu celo prisodili številko – 95 odstotkov ljudi si rok ne umiva pravilno. 33 odstotkov jih ne uporablja mila, 10 odstotkov si jih sploh ne umiva, povprečen čas umivanja rok pa je samo 6 sekund. Po navodilih inštituta za preprečevanje nalezljivih bolezni naj bi si roke umivali pred in med pripravo hrane ter po njej i, preden začnemo jesti, preden in potem, ko skrbimo za nekoga bolnega, pa seveda po uporabi stranišča, potem ko se useknemo, pa ko se dotaknemo živali, živalske hrane in jasno živalskih iztrebkov, ko odnesemo smeti itd. In kako naj bi potekalo pravilno umivanje rok? Najprej jih zmočimo s čisto, tekočo vodo, uporabimo milo in intenzivno namilimo roke tudi med prsti in pod nohti, nato drgnemo vsaj 20 sekund, na koncu pa roke speremo pod čisto, tekočo vodo. Kot kaže, bi potemtakem umivanje rok moralo trajati dlje kot sama uporaba stranišča.
Umivanje zob
A preden obupani odhitite v kopalnico in si vneto začnete drgniti roke, pozor. Enako počnemo tudi pri umivanju zob. Praviloma naj bi jih drgnili dvakrat dnevno po dve minuti. 240 epskih sekund bi si torej morali vsak dan vzeti za ustrezno ustno higieno, a statistike kažejo, da si ljudje povprečno umivamo zobe le 45 do 70 sekund.
Preoblačenje postelje
In tudi s posteljnino smo, kot kaže, na zelo slabem glasu. Ne glede na razvoj naše civilizacije, nam vseeno ni problem spati v umazaniji. Strokovnjaki za mikrobiologijo pravijo, da bi morali posteljnino menjati enkrat tedensko, prevleko za vzglavnik pa celo vsak drugi dan! Zakaj? Ker smo očitno organske vreče, iz katerih se ves čas cedi nekaj ogabnega. Na leto od nas steče skoraj 100 litrov potu in lahko le ugibate, koliko od tega je za vselej zapečenega v vašo posteljo. Vzglavniki pa so še posebej na udaru – kar 4 do 16 različnih očesu nevidnih gliv se lahko zaredi v blazini, tako da po nekaj dneh z glavo praktično ležimo v gobji džungli.
In kako smo se ljudje v povprečju izkazali na področju posteljnine? Približno tretjina nas posteljo preobleče vsak drugi teden. 37 odstotkov, starih od 18 do 24 let, se tega napornega podviga loti le enkrat na mesec. Le slaba tretjina naj bi vestno preoblačila posteljo enkrat tedensko.
Skrb za zasebne informacije
Če vas vprašam, kako dobro imate zaščiten računalnik ali telefon, boste zelo verjetno rekli, da na teh napravah tako ali tako nimate ničesar takšnega, kar bi bilo vredno ukrasti. A pri vdorih vam ne ukradejo samo podatkov, ampak jih ogromno tudi uničijo. Resnično ne bi pogrešali vseh shranjenih fotografij? Resnično ne bi pogrešali vseh delovnih datotek, če vam kakšen virus ali heker pobrišeta vse? Poleg tega imamo vsi na svojih napravah še kup osebnih podatkov, ki se shranjujejo v te ali one obrazce, od bančnih informacij, gesel, davčnih informacij, sporočil, imen, naslovov in nerodnih poskusov fotografiranja žgečkljivih delov telesa.
A podatki kažejo, da je na kar 40 odstotkih mobilnih telefonov, ki jih ljudje prodajo naprej, še vedno kup podatkov, ki jih prejšnji uporabniki niso izbrisali ali pa niso znali izbrisati. Tako vsi ti podatki romajo v roke nekemu naključnemu neznancu, ki je na LetGo od vas kupil telefon. Mislite, da ne bo prebrskal vseh vaših ostankov, preden bo vse skupaj 'resetiral'?
Četrtina ljudi na mobilnem telefonu tudi nima vstopne kode. 38 odstotkov tistih, ki jo ima, jo deli s partnerjem. In če ste se prej muzali ob ideji spornih fotografij na telefonu – kar polovica ima na mobilcu intimne fotografije ali intimna sporočila. In do vsega tega ima lahko dostop cel svet takoj, ko telefon pozabite v kavarni ali pa vam ga ukradejo.
Skrb za telo
Fitnes industrija samo v Ameriki letno obrne 25 milijard dolarjev prometa. Ljudje na leto zapravimo več kot 60 milijard dolarjev za 'zdravo življenje'. Organska hrana je postala 40-milijardna industrija. Veste koliko ljudi v razvitem svetu - navkljub tem podatkom - v resnici živi zdravo življenje? Manj kot 5 odstotkov.
Priznana zdravstvena ustanova Mayo Clinic iz Minnesote, ki je s slovenskimi strokovnjaki pred leti razvijala aplikacijo za zdravje 24alife, je postavila osnovno definicijo zdravega življenja, ki se bere sledeče: zmerna ali zahtevnejša rekreacija vsaj 150 minut na teden, nič kajenja in kakovostna prehrana, ki ne vsebuje skoraj nič praznih kalorij ali nezdravih sladkorjev in maščob.
Gledano v povprečju, večina ljudi briljira v eni od teh kategorij. Veliko ljudi recimo ne kadi. A le nekaj odstotkom ljudi uspe vzdrževati normative na vseh treh področjih. Najbolj seveda šepamo na področju hrane, tudi zato, ker je čedalje manj pripravljamo sami in iščemo bližnjice, ki običajno vodijo do nekvalitetne hrane z visoko količino sladkorja.
Foto: Profimedia
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del