Sposobnost telesa za skladiščenje zalog energije v obliki maščobe je nekoč ljudem omogočala preživetje v razmerah, ko hrane ni bilo vedno na voljo.
Še nedavno je bila človeška zgodovina zaznamovana z lakotami, zato je bila zaloga maščevja dobrodošla prednost, zlasti za ženske, saj jim je maščevje bolj zagotavljalo zanesljivo možnost za materinstvo in prehrano za otroka v njegovem najbolj občutljivem obdobju.
Danes bi se redkokatera ženska strinjala, da so maščobne blazine poseben blagoslov. V civilizaciji z materialnim obiljem in zelo podaljšano povprečno življenjsko dobo je opisana "sposobnost" postala eden od velikih problemov, ki ogrožajo dolgoročno zdravje in tudi življenjsko zadovoljstvo mnogih ljudi.
V modernih zahodnjaških družbah je človekova zaželena podoba o sebi močno povezana z vitkim telesom, odmiki od tega ideala pa so vir števinih napetosti. Zato zlasti v obdobjih, ko se ljudje bolj ukvarjamo s svojo podobo (npr. pred poletnimi počitnicami in novoletnim praznovanjem) ankete kažejo, da bi več kot polovica ljudi želela imeti vitkejše telo.
Temeljni vzrok za sodobno epidemijo debelosti je torej v prekratki zgodovini družbenega (pre)obilja. V tem času je hrana nenehno dostopna in v tako rekoč neomejenih količinah. Take razmere trajajo še premalo časa, da bi se že razvili dovolj učinkoviti psiho-biološki mehanizmi, ki bi posamezniku preprečevali pretirano hranjenje.
Ker preobilje hrane nikoli v zgodovini ni bil poseben problem, se mu naše telo ne upira tako odločno kot se pretiranemu telesnemu naporu ali pitju velikih količin tekočin (pri tem ne gre za alkohol). Zato se ljudje brez posebnih težav lahko preveč hranimo.
In zakaj se hranimo preveč?
Tudi zato, ker hranjenje ni le osnovna biološka potreba, ampak tudi družabna navada. Številne oblike družabnosti se dogajajo ob hranjenju (praznovanja, zabave, poslovni in intimni zmenki, družabna srečanja ...).
Ljudje, ki se veliko udeležujejo takega življenja, se težko izognejo čezmernemu prehranjevanju, razen če so "prehransko" zelo natančno ozaveščeni in se znajo tudi ustrezno obnašati.
Pri hranjenju se torej ne gre zanašati zgolj na občutke, potrebno je tudi znanje. Predvsem pa mora biti jasno, da je človek pri slavnostni ali poslovni večerji zaradi družabnosti in ne zaradi prehranjevanja.
Po drugi strani pa je prehranjevanje tudi biološka potreba, ki jo v družbah obilja zadovoljujemo preprosteje kot katerokoli drugo potrebo. Zato je prehranjevanje zelo udoben nadomestek za številne druge neizpolnjene potrebe, zlasti čustvene, ki jih je v zmedi sodobnega potrošništva posamezniku zelo težko prepoznati in še težje izpolniti.
Zaradi pretirane prehranjenosti številni ljudje želijo shujšati, ker postane debelost travma sama po sebi. V družbi obilja je namreč vitka postava tista, ki nakazuje premožnost in višji socialni položaj, tako da je čezmerna teža pogostejša v revnejših slojih prebivalstva. Vitka postava pripoveduje o tem, da človek ni odvisen od obilja hrane in da ima dovolj prostega časa in denarja za rekreacijo in dinamičen življenjski slog.
Poleg tega se zdi, da vitkost postaja tudi ena pomembnih zapovedi moderne družbe, ki se s tem želi vedno bolj polastiti notranjosti posameznika. Njegovo modno oblačenje in družabno obnašanje nista več dovolj, moderna družba vedno bolj zahteva tudi notranjo zavzetost in askezo, to pa se kaže v vitkosti. Spokorniško odpovedovanje, ki ga religiji ni uspelo ohraniti, zdaj v mnogo strožji obliki obnavlja moda.
Če se želite usmeriti v zdrav način hujašanja ne pozabite na redno telesno aktivnost.
Če ne veste, kako bi se samostojno lotili rekeacije, si lahko pomagate z vadbami na portalu @life.
Dr. Alojz Ihan, dr. med., specialist klinične mikrobiologije in imunologije
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?