Več desetletij so znanstveniki in zdravniki trdili, da nasičene maščobe in holesterol uničujejo naše zdravje in predvsem slabo vplivajo na delovanje našega srca.
Pozabili pa so na glavnega krivca za veliko težav – sladkor. Sladkor srcu zelo škoduje, zato je zelo pomembno, da opozarjamo na to, naj ljudje uživajo čim manj sladkorja, pravijo ameriški zdravniki, ki imajo prav z 'zasvojenci' s sladkorjem največ težav. Sladkor prinese le kalorije, nobenih vitaminov in mineralov, ima slab vpliv na lipide, težo in tudi vpliva na pojav sladkorne bolezni.
Nekateri zdravniki celo pravijo, da je sladkor strup, ker je oropan vseh hranljivih snovi, rafinirani sladkor pa negativno vpliva na normalno delovanje telesnih celic, saj zaradi njega ne dobijo dovolj kisika. Lahko celo vpliva na moteno delovanje ožilja in možganov. Predelan oziroma rafiniran sladkor nas le navidezno nasiti, v resnici pa naše telo popolnoma sestrada.
Ves svet je debelejši
V zadnjih 20 letih se je teža ljudi v razvitih in državah v razvoju močno povečala, veliko več je močno debelih in bolnikov s sladkorno boleznijo. Večina teh stvari se je zgodila zaradi uživanja prevelikih količin sladkorja, predvsem sladkih pijač. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da sladkor kot tak (ne samo predelan, ampak vseh vrst) ne bi smel predstavljati več kot 10 odstotkov dnevno zaužitih kalorij. To za večino ljudi pomeni približno 50 do 60 gramov dnevno ali 10 do 12 čajnih žličk.
Najboljša dieta je …
Seveda je najbolj zdrava tista prehrana, ki vsebuje veliko svežega sadja, zelenjave, rib in olivnega olja. To je mediteranska dieta. Priprava mediteranskih jedi je lahka in hitra, poleg tega pa je mediteranska kuhinja tudi zelo okusna in zdrava, saj mediteranske dežele že od nekdaj slovijo po tem, da njihovi prebivalci precej redkeje zbolevajo za boleznimi srca in ožilja. Značilno za mediteranski način prehranjevanja je, da hrana vsebuje več beljakovin in dobrih maščob z nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki imajo izjemno zaščitno delovanje. Pomembna varovalna živila mediteranske kuhinje so sadje, zelenjava, začimbe, stročnice, oreški, riž, olivno olje namesto živalskih maščob, perutnina in morske ribe namesto mesa klavnih živali ter rdeče vino. Mediteranska prehrana skorajda ne pozna tovarniško pripravljene hrane, ki vsebuje obilo konzervansov, aditivov in transmaščob.
Foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem