Pri svojih petdesetih sem končno nehala početi te 4 stvari (moje življenje se je obrnilo na bolje!)

13. 12. 2021
Deli
Pri svojih petdesetih sem končno nehala početi te 4 stvari (moje življenje se je obrnilo na bolje!) (foto: profimedia)
profimedia

"Torej so petdeseta nova štirideseta? Resnično upam da ne. Zelo sem se nagarala, da sem prišla do te točke v življenju in se ne želim vrniti v tiste ne sigurne čase."

"Pri svojih petdesetih sem se odločila, da je čas, da zaživim pod svojimi pogoji. Odplačala sem kredite, pridno sem delala in se učila po težji poti, saj nikoli nisem izbirala lažjega načina. Skozi življenje sem si vedno prizadevala naučiti lekcije, ki me bodo pripeljale stopničko višje. 

Te težke resnice so mi prinesle jasen uvid, kaj želim pri petdesetih letih spremeniti. Tako sem v nekaj kratkih letih obrnila svoje življenje na bolje. 

Česa ne počnem več?

1. Zares se ne obremenjujem več s tem, kaj si drugi mislijo o meni. 

To je bila ena od najuporabnejših sprememb, ki sem jih storila. Na žalost opravljanje predstavlja velik del komunikacije. Hitro obsodimo ljudi in jim prilepimo nalepko dober ali slab.

Govorice so pogosto negativne in zelo boli, ko je ta negativnost usmerjena proti tebi. To lahko ustvari veliko nepotrebne drame, a le, če to dopustiš. 

Naj navedem primer. Ko sem pričela pisati blog, me ljudje niso vedno spodbujali in mi nudili opore. Ampak sem kljub temu poslušala notranji glas in sledila svojemu srcu. To me je naučilo, da morem spodbujati in se veseliti za druge, kadar poslušajo svoj notranji glas, ne glede na to ali razumem njihove namere ali ne. 

2. Ne obsojam. 

Ko sem premišljevala o sebi, sem bila presenečena, kako pogosto sem obsojala čisto vse, celo vreme. Misli, ki jih vodi ego, ustvarijo začaran krog negativnega mišljenja. 

Obsojanje druge osebe ni odraz njih, ampak pokazatelj mojega (tvojega) trenutnega stanja. A ne skrbite, to niste resnično vi. Je odziv ega, zato ne bodite prestrogi do sebe, ko boste hoteli razbiti slabe navade ali spremeniti vzorce mišljenja. 

3. Ne pritrjujem stvarem, ki niso dobre zame. 

Nikoli nisem čutila, da spadam v katero od skupin. In čeprav je lepo nekam spadati, mi je ustrezalo, da kujem svojo pot. Pri štiridesetih pa sem se v celoti nehala truditi, da bi ustrezala določenim skupinam. Niso me zanimale enake stvari kot druge, niti se nisem trudila kazati interesa za to.

Čas je bil, da postanem zvesta sama sebi. 

Sprva ni bilo lahko. Opazila sem, da ljudje radi kramljajo o tem in onem, sama pa v tem nisem videla smisla, zato sem raje postala dobra poslušalka. Če me je kdo povabil k aktivnosti, ki me ni zanimala, sem preprosto rekla ne. Seveda se je moj krog prijateljev zmanjšal, vendar je kvaliteta življenja postala veliko boljša. 

Vsak ima pravico izbrati svojo pot. In ko sem si dala priložnost, da sem preprosto jaz, se je odprlo veliko novih priložnosti. 

4. Ne skrbijo me več majhne (nepomembne) stvari.

Ko sem bila mlajša, nisem imela stabilnosti in vpogleda, kot ga imam sedaj. Zato sem se večino časa obremenjevala z majhnimi stvarmi. Vsakokrat, ko kaj ni šlo po mojih načrtih, sem imela čustveno reakcijo. Posledično so življenjske okoliščine nadzirale mene in ne obratno. 

Na tej točki življenja pa se zavedam, kaj resnično šteje. Rada preživljam čas z družino in prijatelji, sledim svojim strastem, skrbim za moje živali in odkrivam nove kulture. 

Zato je moje življenje sedaj bogato ter polno veselja in obilja. 

Sedaj, ko sem stara več kot 50,

razmišljam o vseh modrostih, ki sem jih nabrala skozi življenje in čutim hvaležnost.

Veliko manj sem kritična do sebe in drugih. Z vsakim dnem se počutim bolj jaz. In veliko tega pripisujem štirim stvarem, ki sem jih prenehala početi. Veselim se vsega, kar prihaja, še posebej zaradi zavedanja, da bom vse naredila zato, ker si sama tako želim in mi ne bo mar, kaj mislijo drugi. 

Rada imam osebo, kakršna sem postala in zaljubljena sem v življenje, ki sem si ga ustvarila. Tega ne bi zamenjala za nič na svetu!"

Po predlogi Gratitude Grace Glamour

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek