“Rad bi se naučil programiranja, ampak se mi zdi, da sem za to prestar.” Koliko odraslih oseb ste že slišali izreči katerega od takšnih in podobnih stavkov? Se učenje res zaključi po opravljenem šolanju?
“Ko bi le položil še tisti izpit; potem bi imel danes več kariernih možnosti.” “Če bi obvladala angleško, bi si upala potovati.” Zdi se, kot da je pri večini ukoreninjena miselnost, da se obdobje učenja zaključi skupaj s šolanjem. Ker – starega psa pač ne moreš naučiti novih trikov, kot pravi slovenski pregovor. Pa to tudi dejansko drži?
- Preverite tudi: Teh živil nikoli ne bi smeli imeti v shrambi
Nikakor ne. Pa tudi učenje samo ni nujno tako mukotrpno, če se najprej naučimo, KAKO se učiti.
Se želite ali morate naučiti neko zaporedje načel ali določeno število izrazov za katere se zdi, da je edina možnost “piflanje” na pamet?
Poskusite z asociacijo in vizualizacijo.
Izraze, ki se jih morate naučiti, sestavite v zgodbico. Bolj, kot bo ta nenavadna ali bizarna, lažje si jo boste zapomnili. S tem pa boste svojim možganom dali na voljo oprimke, ko si boste določene izraze ali zaporedje morali priklicati v spomin.
To metodo na primer pogosto uporabljajo tisti, ki tekmujejo v recitiranju števila pi, pri čemer je enemu japonskih rekorderjev uspelo v šestnajstih urah zrecitirati več kot 100.000 decimalk tega števila. In to pri 60. letih. Naprednejši način vizualizacije uporabljajo tudi budistični menihi, ki določena znanja “pospravljajo” v izmišljene predalčke, ki jih nato po potrebi izvlečejo.
Eden boljših načinov za učenje tujega jezika –
če seveda niste v okolju, kjer se ta jezik uporablja - je, poslušanje glasbe v tem jeziku ali pa televizijskih oddaj, ki vas zanimajo. Zakaj? Ker so takrat tudi vaši možgani sproščeni in v učenju uživajo, tako pa si tudi zapomnite bistveno več. Ne da bi imeli občutek, da se dejansko učite.
S tem poustvarite podobno okolje za učenje kot otroci, ki se tujega jezika najlažje in najhitreje naučijo preko spremljanja risank v tem jeziku. Znano je, da najbolj tekoče italijansko govorijo tisti, ki so v otroštvu spremljali italijanske risanke. Danes vam bodo starši znali povedati tudi, da njihovi otroci, ki spremljajo Pujso Pepo v originalni različici, govorijo angleško z izpiljenim britanskim dialektom.
Zelo uporabne so tudi različne aplikacije za učenje -
denimo za samoizpraševanje. Delujejo podobno kot študijske skupine, le da tokrat preko mobilnega telefona ali računalnika izprašujete sami sebe. Saj veste – neko snov boste resnično obvladali takrat, ko jo boste znali razložiti drugemu. Če drugega ni na voljo, lahko to vlogo prevzame tudi vaš mobilni telefon. Obstajajo aplikacije, v katerih boste svoje odgovore ocenili, in vam bodo nato postavljale naključna vprašanja iz snovi, pri kateri ste se ocenili slabše. Tako ne boste več mogli goljufati samega sebe in izgubljali časa za utrjevanje snovi, ki jo v resnici že dobro obvladate.
Predvsem pa, ko se spravite k učenju, ne pozabite na sprostitev.
Nič ni namreč težje, kot poskus aktivacije spomina, ko so možgani v stresnem stanju pripravljenosti na “beg in boj.” Zakaj se najboljše ideje porodijo tik pred spanjem? Ker so takrat naši možgani sproščeni in zato tudi najbolj kreativni. Podobno torej, kot velja za otroke, ki se največ naučijo skozi igro. Ko se boste naslednjič želeli ali morali naučiti nekaj novega, zato najprej poskrbite, da vam učenje ne bo predstavljalo muke in stresa.
Prisluhnite aktivni podkastu!
Ste se kdaj spraševali, zakaj je pomembno, da ohranjamo vitalnost?
V epizodi Aktivni podkasta je v naši družbi dr. Ana Debevc Prašnikar, specialistka interne medicine, ki že vrsto let raziskuje načine, s katerim lahko podaljšamo mladostno delovanje našega telesa.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?