Ker menimo, da si morajo od časa do časa (mogoče enkrat na teden) naši izzivalci napolniti pljuča s svežim zrakom, smo jih peljali na izlet. nakar smo jim na noge privezali loparje in jih nagnali v divjino.
Mesec dni je naokoli in ravno pravi čas je, smo si rekli, da naše izzivalce preskusimo tudi na terenu. Zato smo jih (razen Bojana, ki ga je položila gripa) odpeljali na Ljubelj, kjer nas je pričakala vodnica Mojca iz Koren Sportsa. Po krajših navodilih o nameščanju krpelj smo se zapodili proti Zelenici. Vreme je bilo tokrat na naši strani, saj se je izza Kamniško-Savinjskih Alp že kazalo sonce. Z nasmehom na obrazu smo zakorakali v 30? 40 centimetrov ‘ta frišnega’.
“Čeprav sem bolj adrenalinske sorte in sem mislil, da bi se utegnil na krpljah dolgočasiti, moram reči, da sem bil prijetno presenečen. Vsak nov pogled na prelepo, s soncem obsijano in nedotaknjeno naravo, ki se je odpiral pred nami, me je vlekel naprej. ”
Človek je že od nekdaj poskušal posnemati naravo. Ljudstva, ki so živela na območjih z veliko snega, so kaj kmalu opazila, da so številne živali obdarjene z velikimi stopali. Najprej so ljudje v obliko kroga zložili veje, zvezane z dračjem, in tako naredili pripomoček, ki so ga uporabljali predvsem lovci.
Zadeva je delovala in ena od teorij govori, da je človek prav zaradi tega izuma prišel iz Sibirije čez zamrznjen Beringov preliv in naselil Ameriko. Krplje so se iz osrednje Azije, kjer naj bi bila njihova pradomovina, razširile tudi proti zahodu. Že na začetku našega štetja so si tako prebivalci Kavkaza pod noge privezovali velike plahte trdega usnja, Armenci pa lesene ploskve. Od tu naj bi krplje prišle vse do Skandinavije.
Krplje so odločile tudi marsikateri vojaški spopad v zgodovini. V bojih med francoskimi in angleškimi priseljenci v Severni Ameriki so bili zaradi dobrega znanja gibanja s krpljami najprej v prednosti Francozi, nato pa so jih Angleži kmalu prehiteli.
No, naših izzivalcev v trenutkih najintenzivnejšega gaženja po snegu ni toliko zanimalo, kdo je zmagal v bitki priseljevanja, saj so morali biti osredotočeni na delo. Kmalu nam je postalo jasno, da se letošnji izziv preveša v preizkus, vreden svojega imena. Ko bi izzivalci le vedeli, kakšna presenečenja jih še čakajo v prihodnjih mesecih!
Ne zmorem več
Kolikokrat v življenju ste že rekli to? Utrujenost je logična posledica telesne aktivnosti. Če hočemo napredovati, moramo telo najprej utruditi, temu pa sledita začrtanemu cilju predpisan obrok in čas za počitek. Le tako se telo ustrezno regenerira in pripravi na nove, težje izzive oziroma postaja močnejše in odpornejše proti vsakodnevnemu stresu.
Kaj, kdaj in koliko jesti? Ne glede na vrsto in količino treninga igra ključno vlogo pri vsem skupaj ustrezna in uravnotežena prehrana. Le od nje je odvisno, ali se bo telesna masa zmanjševala ali večala. Pred vami je nekaj osnovnih prehranskih navodil, s katerimi si lahko izboljšate trenutni videz. Za novo pričesko in temnejšo polt boste pač morali poskrbeti drugače.
Prehrana
Nagla nihanja temperatur in vremena vplivajo na vas bolj, kot si mislite. Telo se mora na spremembe sproti prilagajati, posledice tega pa so razdražljivost, srčna aritmija, krči, utrujenost in izčrpanost. Imunski sistem s tem slabi, zato organizem potrebuje pomoč.
Posameznik mora prilagoditi življenjske navade (prehrana, počitek) ali jih celo spremeniti, kajti le tako lahko poveča svojo moč, vzdržljivost in življenjsko energijo. Prvo in osnovno pravilo, ki si ga morate zapomniti in ga dosledno izpolnjevati, je: vzeti si morate čas za zajtrk, sicer vam bo primanjkovalo koncentracije, slej ko prej pa vas bo tudi napadla volčja lakota. V teh turobnih zimskih dneh zagotovo ne bo odveč tudi kakšen vitaminsko-mineralni dodatek.
Povečanje telesne teže
Če je vaš cilj pridobivanje mišične mase, je treba v telo vnesti več ogljikovih hidratov, kar pomeni več rženega kruha, ovsenih kosmičev, graham testenin … Uživajte predvsem živila z nizkim glikemičnim indeksom. Tako boste preprečili visoke kratkotrajne dvige sladkorja, katerih rezultat so po navadi maščobne zaloge.
Bogatemu zajtrku (sendvič s sirom, piščančjimi prsmi in kikirikijevim maslom) dodajte še kakšen dodaten, proteinsko-hidratni napitek in kozarec vode ? s tem boste namreč pospešili prebavo ? in v podobnem ritmu nadaljujte dan. Vsak dan zaužijte od šest do osem obilnih obrokov. Prehranjevanju je treba nameniti precejšen del dneva, kar vam lahko potrdijo tudi sodelujoči v letošnjem fitnes izzivu.
Spadate med ljudi, ki pojedo vse, kar vidijo, pogled v ogledalo pa jim razkriva le kost in kožo? Sanjate o tem, da bi se številka na tehtnici povečala?
Telo je sestavljeno iz kosti, mišic in maščobnega tkiva. Seveda obstaja še cel kup drugih stvari, a pustimo zdaj te ob strani. Organizem iz zaužite hrane črpa hranljive snovi prek prebavnih organov in tako telesu zagotovi potrebno energijo, ostanek pa zavrže. Energijo potrebuje za premikanje mišic, segrevanje telesa in druge pomembne funkcije, ki potekajo v telesu in so nujno potrebne za življenje.
Ljudje, ki se ne morejo zrediti, imajo po navadi hitro presnovo ? videti je, kot da se hrana skozi njih samo sprehodi (blagor jim).
Treningi morajo biti kratki in intenzivni (počitek med serijami je daljši), posamezna vadbena enota pa ne sme trajati več kot 60 minut. Na maratonske teke ali vsakodnevno igranje nogometa lahko kar pozabite, saj je treba energijo prihraniti za kakovosten trening z utežmi, ki mu sledita ustrezen (obilen) obrok in počitek do naslednjega treninga.
Prvi pogoj za uspeh je relativno dobra pripravljenost srčno-žilnega sistema, kajti le tako bo zagotovljen ustrezen prenos hranljivih snovi v mišice, k temu pa pripomore tudi krajša in zelo intenzivna aerobna vadba.
Zmanjšanje telesne teže
Za to skupino velja ravno nasprotno ? vnos ogljikovih hidratov je treba omejiti (uživajte predvsem sestavljene). Drastično zmanjšanje dnevnega kaloričnega vnosa je najslabša rešitev, saj boste tako upočasnili prebavo.
Da jo pospešite, morate zaužiti od pet do šest uravnoteženih obrokov na dan, v katerih naj bo nekoliko več beljakovin, poskrbite pa tudi za dodajanje telesu koristnih maščob (omega 3). Jesti je treba vsake tri ure, ob tem pa upoštevajte, da je v enem dnevu treba pojesti manj kalorij, kot jih pokurite.
Prav tako je treba piti veliko vode (3? 4 litre). Le tako bodo presnovni procesi potekali nemoteno in se bo telo ob razgradnji toksinov, zapakiranih v maščobnih zalogah, lahko ustrezno čistilo.
Treningi za to skupino morajo biti nekoliko daljši; trajajo naj približno 90 minut. Najbolje je, da treninge kombinirate, krepite skeletne mišice (več mišic, večja poraba energije) in v program vključite tudi aerobno vadbo (povečana presnova maščob). Počitki med serijami naj bodo krajši, v vsaki vadbeni enoti pa poskušajte aktivirati celotno telo.
Delajte predvsem sestavljene vaje, da bo delovalo več mišic hkrati. Zelo učinkovita je tudi jutranja aerobna vadba (na tešče), vendar je treba paziti, da srčni utrip ostane v ustreznem območju (50? 70 odstotkov maksimalnega). Takoj po vadbi je treba zaužiti beljakovinsko-hidratni obrok, sicer bo telo za regeneracijske procese, ki potekajo v telesu, presnavljalo aminokisline iz mišic.
Oblikovanje telesa
Za tiste, ki si želijo oblikovati telo, velja kombinacija navodil, ki smo jih opisali pri drugih dveh skupinah. Čas, ki ste ga namenili za približevanje postavljenemu cilju, je treba razdeliti na krajše cikle (mišična masa, hujšanje, definiranje), še posebno pozornost pa je treba posvetiti prehrani.
Univerzalnega pravila glede pogostosti uživanja in števila obrokov ter količine in vrste treninga, ni. Treba je eksperimentirati in v skupku osnovnih pravil najti samega sebe. Ključnega pomena tu sta doslednost in disciplina ? le z njima lahko dosežemo rezultat.
Robert Roškar
Že pred začetkom fitnes izziva nam je bilo vsem štirim kandidatom popolnoma jasno, da se v teh šestih mesecih ne bomo potili samo v fitnes studiu Fit & Fun v Ljubljani, ampak da nas čaka še nekaj kondicijskih in fizičnih preizkusov v naravi oz. drugih športnih dvoranah. Če sem čisto iskren, se mi je prvi na seznamu – krpljanje po globokem snegu pod Ljubeljem – v bistvu zdel šaljivo preprost.
Malce se bomo pač poganjali po globokem snegu – kot v otroških letih v Prlekiji pri babici, sem si rekel. Pa sem se presneto zmotil. Že ko nas je planinska vodnica Mojca nekje pod Ljubeljem blizu avstrijske meje postavljala na loparjem podobna obuvala, mi je postalo jasno, da bo dan še dolg. Krplje so sicer blazno uporabno obuvalo, a hkrati tudi precej okorno.
Resda omogočajo, da se nam tudi pri zelo globoki snežni odeji ugrezne kvečjemu za 10? 15 centimetrov, vendar pa sem z njimi hodil, kot bi se bal dotakniti lastnih ‘jajc’, poleg tega pa sem spoznal, da tudi z najtežjimi in najdebelejšimi skibuckami korak po snegu ni tako težek kot s krpljami. Pri vsakem koraku namreč poleg sebe povlečeš še kakšnih 50 dag snega, ki se zatakne med reže.
Da je bilo vse skupaj še bolj eksotično, je ekipa trenerjev, ki so nas spremljali, ves čas vztrajala, da se čim manj ustavljamo, in se na daleč izogibala potem, ki so bile morda že malo prehojene in splužene – da si bog ne daj ne bi olajšali poti. Enkrat sem med potjo v nahrbtniku iskal robčke, ker sem bil ves smrkav, in še preden sem se zavedel, ni bilo več nikogar okoli.
Potem sem s temi loparji na nogah tekel kot tepec za njimi, pri čemer so mi noge opletale do vratu. Prijetna izkušnja, a močno dvomim, da bom naslednjič, ko bom imel kaj prostega časa, spet stopil na te plastične ladje in gazil po snegu. Ljubitelj snega gor ali dol. Povedali so nam tudi, da je bila omenjena preizkušnja precej preprostejša od tistih, ki sledijo, tako da nas očitno čaka še prava veselica. Bojan, Gregor in Aleš – mi pa se ne damo, kajne?
Franci Jaklič
Foto: Aleš Pavletič