Hepatitis in vse, kar je potrebno vedeti o njem
Hepatitis je virusna okužba jeter. Obstaja več vrst hepatitisa, in sicer hepatitis A, B, C, D in E. Vsaka vrsta hepatitisa ima svoje simptome in tudi načine zdravljenja. Presenetljivo pri določenih oblikah hepatitisa je, da številni okuženi ne kažejo prav nobenih znakov in niti ne vedo, da so za to vrsto bolezni zboleli. Kljub temu pa njihova jetra delujejo vedno slabše.
Nekatere oblike hepatitisa lahko hitro minejo in tudi brez večjih težav. Nekatere od oblik pa lahko privedejo do resnih okvar na jetrih. Med najbolj znanimi in kritičnimi oblikami so ciroza jeter, jetrna odpoved, rak ter podobno.
Kaj lahko povzroči hepatitis?
Hepatitis v največji meri lahko povzročijo virusi in drugi podobni mikroorganizmi, prevelika količina uživanja alkohola in zdravil ter razna avtoimunska obolenja.
Kako se hepatitis lahko prenaša?
Različne oblike hepatitisov se med seboj razlikujejo tudi po načinu prenosa virusa. Tudi glede na to jih delimo na dve večji skupini, in sicer na tiste, ki se v telo prenašajo skozi usta, ter na tiste, ki se prenašajo s telesnimi tekočinami.
- Skozi usta se prenašata hepatitis A in hepatitis E.
- S krvjo, telesnimi tekočinami in tudi telesnimi stiki se prenašajo hepatitis B, hepatitis C in hepatitis D.
Kateri so najpogostejši znaki akutnega hepatitisa?
Najbolj značilni znaki so, da se na splošno slabo počutimo, naše mišice so zelo oslabele, v trebuhu stalno čutimo napetost, gre nam na bruhanje, imamo povišano telesno temperaturo, izgubljamo tek, seč je ponavadi temen, zlatenica, prisotne so tudi bolečine v sklepih. Slednje je značilno predvsem za hepatitis B.
Simptomi nekaterih hepatitisov lahko trajajo dva ali tri tedne, spet drugih tudi do nekaj mesecev. Pri nekaterih ljudeh pa lahko obolenje preide v kronično okužbo.
Kakšne so posledice dolgotrajne kronične okužbe?
Posledice dolgotrajne kronične okužbe so povečana vranica, zaostajanje vode, še posebej v trebuhu in nogah, ciroza jeter, rak in odpoved jeter.
Kako je s hepatitisom pri nas v Sloveniji?
Pri nas v Sloveniji se najpogosteje srečujemo s hepatitisi A, B in tudi C. Med njimi je najpogostejši hepatitis A. Na srečo pa je obolelih s tem hepatitisom vedno manj. Razmere zaradi povsem ustreznih sanitarno-higienskih pogojev se namreč močno izboljšujejo. Tudi zato se hepatitis A zelo redko širi naprej. Pri nas je trenutno nekje do 20 oseb, ki so obolele za hepatitisom A. Bolnikov, pri katerih je na novo odkrita okužba (akutna alu kronična) s hepatitisom B, je pri nas od 50 do 100 na leto.
Najteže od vsega pa je določiti število obolelih s hepatitisom C. Ker akutna okužba poteka izjemno blago, jo le stežka ugotovimo. Šele ko pride do kronične oblike, jo prepoznamo. Vendar pa lahko zagotovo trdimo, da se tudi tu število manjša oziroma upada.
Dobro je vedeti tudi to, da na podlagi znakov in težav ne moremo ugotoviti, za kateri hepatitis točno gre. Potrebne so namreč diagnostične preiskave.
V nadaljevanju vam bomo podrobneje predstavili hepatitis B. Poletje je čas, ko se dogaja marsikaj in če nismo dovolj previdni, ga lahko dobimo tudi mi. Ker je čas poletnih dopustov, smo se odločili, da ga postavimo v ospredje.
Vse o hepatitisu B
Hepatitis B povzroča virus hepatitisa B. Ta se nahaja v telesnih tekočinah. Prenaša pa se lahko z intimnimi spolnimi odnosi z okuženo osebo, z okuženo krvjo in z vbodi z okuženimi iglami. Virus se lahko ob porodu prenese tudi z okužene matere na otroka. Znake okužbe z virusom hepatitisa B naj bi imelo po zadnjih ocenah ter raziskavah dve milijardi ljudi. Na leto zaradi tega virusa umre od 0,5 do 1,2 milijona ljudi.
Akutni hepatitis B se navadno lahko pozdravi že v nekaj mesecih, brez kakršnega koli posebnega zdravljenja. Povsem drugače pa je, če okužba preide v kronično. Kronični hepatitis namreč v današnjem času velja za neozdravljivo bolezen. Z zdravili sicer preprečujemo razmnoževanje virusov, s tem pa zavremo tudi poslabšanje oziroma napredovanje jetrnega obolenja.
Tveganje zanj lahko učinkovito zmanjšujemo z ustrezno obliko cepljenja. Po mnenju strokovnjakov je cepljenje zelo pomembno, v nasprotnem primeru je verjetnost prehoda v kronično bolezen kar 99 %.
Na testiranje zanj in tudi za druge oblike hepatitisa se lahko odpravimo z napotnico in tudi samoplačniško, in sicer v zdravstvene domove, klinične centre ali pa zasebne laboratorije. Če smo okuženi s hepatitisom, lahko preverimo tudi v okviru humane geste kot krvodajalci. Kri vsakega krvodajalca namreč vedno testirajo. Če bo krvodajalec okužen, mu bodo tudi povedali.
Med vsemi hepatitisi je najbolj kužen prav hepatitis B. Za konec vam zato navajamo še številne možnosti, kako lahko v največji meri preprečite, da se ne bi okužili s tovrstnim hepatitisom.
Kako preprečiti okužbo s hepatitisom B:
- Upoštevati moramo načela varne spolnosti. V praksi to pomeni, da imamo stalnega partnerja, ki je vreden našega zaupanja, ter pravilno zaščito s kondomi.
- Izogibati se moramo stiku s telesnimi tekočinami drugih ljudi okrog sebe.
- Uporabljati moramo lastni pribor za nego telesne higiene.
- Če smo oboleli, se moramo pravilno zdraviti. S tem v največji meri preprečimo komplikacije in tudi širjenje bolezni.
- Obvezno se moramo testirati po tveganem vedenju.