Krvi pripisujejo vse možne pravilne pa tudi zmotne vloge in funkcije, ima pa še celo vrsto kulturnih pomenov in simbolov tudi v izrazoslovju, npr. krvno sorodstvo, krvni brat, krvni zločin, krvnik. Vse omenjeno danes nima več nujno zveze s krvjo, a kri je vseeno ostala kot simbolna kategorija v na­ šem življenju.

O krvi in krvodajalstvu smo se pogovarjali s prof. dr. Primožem Rožmanom iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino ter strokovno direktorico Zavoda RS za transfuzijsko medicino Polonca Mali, dr. med., spec. 

Koliko krvodajalcev na dan potrebujemo?

Kri je tekoča, zgrajena iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme). V telesu normalnega odraslega človeka je približno 5 do 6 litrov krvi. V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. V Sloveniji beležimo okoli 100.000 prijavljenih krvodajalcev na leto.

Krvne skupine

Večina nas ne pozna svoje krvne skupine oziroma temu podatku ne posveča posebne pozornosti. Žal to informacijo večinoma pridobimo, ko/če imamo nepredvideno nesrečo, zaplet v nosečnosti ali operacijo. »Potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin v veliki meri sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 %, 0 pa 38 %), krvne skupine B je 15 %, krvno skupino AB pa ima približno 7 % ljudi. RhD pozitivnih je okoli 82 % ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 %,« razloži Malijeva.

Miti o krvi

Po Rožmanovih besedah so v zvezi z darovanjem krvi v javnosti številni miti in prepričanja, ki pa nimajo  dejanske znanstvene osnove. »Krvnim skupinam bi številni radi pripisali posebne fiziološke lastnosti, ki pa jih te nimajo. Prehranjevanje glede na krvno skupino AB0 je ena takih izmišljotin in je nepotrebno, za otroke in bolnike pa je lahko celo škodljivo. Enako velja za hujšanje po  krvnih skupinah. Še bolj nesmiselno je določanje značaja glede na krvno skupino, kar je v modi na Japonskem. Krvne skupine namreč ne pomagajo pri astrologiji, ne določajo človekovega značaja niti njegove prehrane. Krvodajalci z darovanjem krvi  tudi niso zaščiteni pred rakom in srčnimi boleznimi. Ker pa  gre za načeloma zdravo populacijo, saj neustrezne kandidate, ki so kakorkoli bolni, kot krvodajalce izločimo z zdravniško anketo in zdravniškim pregledom, je ta populacija seveda bolj zdrava kot naključna povprečna populacija,« pojasnjuje sogovornik.

Kako ohranimo dobro kri

Malijeva pravi, da za ohranjanje števila in funkcij celic ter nastajanja različnih molekul v plazmi lahko sami poskrbimo tako, da skrbimo za zdravo življenje – s primernim prehranjevanjem, dovolj telesne dejavnosti, preprečujemo stres, skrbimo za zadosten vnos tekočine, izogibamo se slabim razvadam …

Še zlasti moramo na kakovostno prehrano, bogato z minerali in vitamini, biti pozorni med nosečnostjo, pri otrocih, aktivnih športnikih … Z njo se strinja tudi Rožman in razkrije: »Redno krvodajalstvo denimo ne vpliva na boljši obtok krvi krvodajalca, kot marsikdo misli. Na boljši obtok krvi in na manjšo pojavnost krvožilnih bolezni vplivajo številni drugi dejavniki – predvsem zdrava prehrana, gibanje ter izogibanje škodljivim razvadam, debelosti, kajenju itd. Je pa res, da na dobro počutje po odvzemu krvi vpliva zanos krvodajalca, ki se zaradi altruizma odlično počuti. A to seveda nima zveze z obtokom krvi.«

En_ črk_ l_hk_ REŠI ŽIVLJENJE

Slovenija se je pridružila mednarodni krvodajalski kampanji Missing type (Manj- kajoča črka), katere osrednji namen je ozavestiti javnost o vsakodnevni potrebi po oskrbi bolnikov s krvjo ustrezne krvne skupine. Nosilci izvirne kampanje Missing type so pozvali podjetja, da iz svojih logotipov odvzamejo črke A, 0, B in AB, ki označu- jejo krvne skupine. S tem so opozorili na pomembnost krvnih skupin in zagotavljanje zadostne količine krvi.

Navdihujoče zgodbe

Težko si je predstavljati, koliko posameznikom so krvodajalci v več kot 70 letih organiziranega krvodajalstva v Sloveniji že rešili življenje, saj vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Zato po Sloveniji dnevno potekajo krvodajalske akcije na transfuzijskih ustanovah in na terenu, kjer zberejo kar 45 % vse krvi.

• Andrej Vračar, prejemnik krvi
  Po poklicu sem strojni tehnik, delam v servisnem centru, sem oče dveh otrok. V kampanji Daruj kri sodelujem kot prejemnik krvi. Leta 1996 sem imel namreč hudo nesrečo, v kateri sem bil težko poškodovan. Kar tri mesece sem bil v bolnišnici in nekajkrat operiran, zato sem potreboval veliko krvi, da so me ‘sestavili’. S krvodajalstvom pa sem se srečal v vojski. Ljudje se ne zavedajo, dokler tega ne potrebujejo – življenje lahko visi na nitki, kadar ni dovolj krvi. Glede na to, da imam precej redko krvno skupino (AB-), so bile kar težave. Če se med operacijo pojavijo še zapleti (alergije), potrebujemo še več krvi. Meni je to v vsakem pogledu rešilo  življenje, hvaležen sem ljudem, ki so se tri mesece ukvarjali z mano, ko je moje življenje viselo na nitki. Hvaležen sem ljudem, ki so darovali kri, da sem danes lahko sploh tukaj.
  
  
• Romana Škrinjar Alauf, prejemnica krvi
  Sem samostojna podjetnica in lastnica uspešnega računovodskega servisa, imam dve hčerki, aktivni športnici. Leta 2016 mi je načrte malo prekrižala bolezen … Začelo se je z utrujenostjo, bila sem brez energije in brez volje, kar zame sicer ni značilno. Vsi so to pripisovali ščitnici, ampak sama sem vedela, da je nekaj drugega … Po vseh preiskavah so mi diagnosticirali cirozo jeter, in to je bil šok, saj ne pijem alkohola niti nisem prebolela hepatitisa! Stanje se je hitro slabšalo, julija se je izkazalo, da imam le še štiri mesece življenja, in ko so mi novembra presadili jetra, sem imela napovedana le še dva dni življenja pred seboj … V moji družini so vsi krvodajalci, tudi hčerka je rekla, da bo pri 18 letih šla darovat kri, ko je videla, da bi dejansko lahko ostala brez mame, saj je bolezen tako hitro napredovala in sem bila resnično odvisna od drugih! Zdaj mi je na prvem mestu družina, ne posel in stranke – ne obremenjujem se več. Vrednote v življenju se zelo spremenijo. Zelo.
  
  
• Stanislav Komočar, krvodajalec
  Star sem 51 let in sem pripadnik slovenske vojske, rekreacijski športnik, zagovarjam zdrav duh v zdravem telesu in pozitivnost. Krvodajalec sem že dolgo, za to sem se odločil, ker je to neka pomoč, solidarnost, dobro delo … to bi lahko vsak dal po svojih zmožnosti. Solidarnosti na taki ravni je danes premalo. Vojska podpira to aktivnost in vedno smo pripravljeni pomagati civilistom v primerih večjih nesreč. Moje sporočilo ljudem je, naj pomagajo, vsak dan se dogajajo nesreče, vsak dan so bolezni in vsi lahko pomagamo ter rešujemo življenje. Občutek, da si nekomu nekaj daroval, te napolni z dobrim počutjem.
  
  
• Tjaša Bajc, krvodajalka
  
  Stara sem 21 let, študiram matematiko, kri sem dala že štirikrat, imam skupino 0+, za  krvodajalstvo sem navdušila tudi fanta in sestro. Pri Rdečem križu sem prostovoljka že tretje leto, hodimo po srednjih šolah in imamo predstavitve. Zdi se mi, da krvodajalstvo od nas ne zahteva veliko, niti časovno niti ne boli, brez nas pa ne bi šlo. Ljudje pač potrebujejo kri ali njene komponente in lepo je, da so nekateri pripravljeni to delati prostovoljno, torej brez plačila. To je fascinantno, da tak velik sistem deluje brez plačila. V prostem času učim slovenščino nekega gospoda iz Indije prek Slovenske filantropije, tako da imam darovanje v krvi.