Naši mehanizmi uravnavajo stalno telesno temperaturo v vročini bolj učinkovito kot v mrazu; pozimi se odenemo v oblačila, ki nas toplotno izolirajo in zmanjšajo toplotne izgube.

Vzdrževanje stalne telesne temperature je odvisno od proizvodnje in porabe toplote. Ko izguba toplote prevlada nad proizvodnjo toplote, se temperatura telesnega središča in okončin zmanjša; to lahko vodi v hipotermijo ali poškodbe tkiv na periferiji. O podhladitvi govorimo, ko centralna telesna temperatura pade pod 35 °C. Telo nas na podhladitev opozori z drgetanjem; če temperatura pada, lahko pride tudi do močnih simptomov in motenj srčnega ritma.

Poškodbe perifernih tkiv zaradi mraza lahko razdelimo na omrzline in ozebline. Ozebline nastanejo pri daljši izpostavljenosti temperaturam nad lediščem, po navadi v kombinaciji z vlago. Do omrzlin pride pri relativno kratkotrajni izpostavljenosti temperaturam pod lediščem. Najbolj so na udaru izpostavljeni deli telesa: prsti na rokah in nogah, ušesa, lica in nos.

Omrzline in ozebline

Omrzline so vidne poškodbe kože, ki nastanejo zaradi mraza pri temperaturah pod lediščem. Ozebline so hude poškodbe in nastanejo po daljši izpostavljenosti kože nižjim temperaturam. Najhitreje so prizadeti najbolj izpostavljeni deli telesa: prsti, brada, ušesa, lica nos. Na teh mestih se pojavi hladna bleda in modrikasta koža ter slabši občutek za dotik. Občutek za mraz se zmanjša, premikanje prizadetega dela je boleče. Ko se ozebline segrejejo in so odvisne od ravni prizadetosti pojavi otekanje, rdečina in mehurji ali celo odmrtje tkiva – gangrena.

Ob nizkih temperaturah se je treba pred aktivnostjo primerno ogreti in mišice pripraviti na napor. Nateg mišice, zvinom in zlomom se izognemo tudi, da vzdržujemo telesno pripravljenost čez vse leto. Starejši naj se izogibajo izhodom od doma ob dnevih, ko je na cesti poledica.

Blaga, zmerna in huda podhladitev

Ko temperatura telesa pade pod 35 stopinj Celzija, govorimo o blagi, pod 32 stopinjami Celzija o zmerni in pod 28 stopinjami Celzija o hudi podhladitvi.

Dobra telesna pripravljenost, večja mišična masa in telesna maščoba so naravna zaščita pred mrazom. Majhni otroci in starejše osebe izgubljajo toploto hitreje, zaradi manjše mišične mase in manj podkožnega maščevja proizvedejo manj toplote in drgetanje pri njih lahko izostane. V mrazu otroci začnejo jokati in postanejo nemirni. Imajo večjo površino glave glede na telo v primerjavi z odraslimi, izgubijo več toplote. Temperatura jedra telesa pada in telo postane prizadeto, zaspano, utrujeno, zmedeno in oslabelo. Pri hudi podhladitvi opažamo  počasnejši srčni utrip in upočasnjeno dihanje. Lahko se pojavi tudi smrt.

Bolečine v križu, ukleščenje medvretenčne plošče, težave s srcem

Kidanje snega lahko marsikdo močno podcenjuje. Zaradi napora, prisilnega položaja telesa, gibov ob odmetavanju snega in mraza, se pojavijo bolečine v križu. Pri nekaterih to opravilo povzroči ukleščenje medvretenčne ploščice. Značilni simptom je močna bolečina, ki gre vzdolž ene ali obeh nog. Posledica tega je, da je človek onesposobljen za več dni, včasih celo tednov, pri nekaterih pa je možnost samo operacija. Za srčne bolnike sta mraz in hud telesni napor nevarna kombinacija. Tisti, ki se zavedajo svojih težav, običajno kidanje snega prepustijo drugim. Problem so tisti z visokimi dejavniki tveganja, ki še niso imeli problemov s srcem. Največkrat so to moški sladkorni bolniki, neaktivni, čezmerno težki, bolniki z visokim pritiskom in kadilci.

Preprečevanje poškodb na mrazu

Pozimi se vedno se oblecite v slojih. Med dvema ali več plasti obleke ujeti zrak bo deloval kot izolator. V mrazu obujte čevlje, ki dobro zadržujejo toploto in ne prepuščajo vode. Bombažne ali klasične volnene nogavice in pretesna oblačila zamenjajte za sodobne materiale, ki mnogo bolje ohranjajo toploto in odvajajo vlago od površine telesa.

Izpostavljene dele telesa zavarujte pred mrazom tako, da jih ovijte v obleko. Vedno si nataknite tudi šal, kapo in rokavice. Za boljšo prekrvavitev prenehajte kaditi, saj kajenje povzroči kratkotrajno zožitev žil. Pitje alkohola, pa ravno nasprotno, žile prehodno razširi, vendar s tem pripomore k prehitri izgubi toplote čez celotno površino telesa in pospeši podhladitev. Bolniki z motnjami prekrvavitve nog (periferna arterijska bolezen) in sladkorno boleznijo naj bodo še bolj pozorni, saj začutijo težave pozneje in je zanje lahko prepozno. Malčki, ki jih starši nosijo v nahrbtniku, niso dovolj zaščiteni pred mrazom, ker se ne gibajo, še hitreje podležejo mrazu. Ko je vreme zunaj vetrovno in so temperature zelo nizke, staršem z majhnimi otroki in starejšim svetujemo, naj bodo raje doma.

Še nekaj koristnih nasvetov

Kako hitro se bo vaše telo ohlajalo, je odvisno od razlike med telesno in temperaturo okolice, hitrosti vetra in vlage. Sami lahko vplivate le na zadnji dejavnik tako, da mokra oziroma vlažna oblačila čim prej zamenjajte s suhimi. Če vas zebe v prste, si jih lahko grejete pod pazduhami. Pri ogrevanju omrzlin pazite, da odstranite vse, kar bi lahko oviralo krvni obtok (nakit). Prizadeti del ob ogrevanju namreč močno oteče.

Prstov ne drgnite s snegom in ne namakajte v vročo vodo, omrzline le povijte z gazo (vsak prst posebej) in roko začasno imobilizirajte. Obleko prizadetega zrahljajte in ga spodbujajte k premikanju. Čim hitreje se umaknite na toplo. Zavestnemu lahko ponudite topel sladkan čaj, ki bo podhlajenega ogrel od znotraj in mu dal energijo. Slecite mu mokra oblačila in ga zavijte v debele odeje (trup v alu folijo, če jo imate) ter pustite, da se spontano ogreje. Ves čas nadzorujte stanje zvesti in dihanje. Močno podhlajenega (z motnjo zavesti) obrnite v stabilni bočni položaj in pokličite nujno medicinsko pomoč. Čim manj ga premikate, saj se lahko hitro pojavijo motnje ritma srca, ki so lahko smrtne.