Uvrščamo jo med eno najtežjih kroničnih bolezni sodobnega časa. Zaskrbljujoč je podatek, da se pojavnost kronično vnetne bolezni močno povečuje. Najbolj pogosto zbolijo osebe med 20. in 30. letom starosti, lahko zbolijo tudi starejši ljudje, redkeje pa najstniki.

Poznamo dve vrsti kronično vnetne črevesne bolezni

Kronična vnetna črevesna bolezen je skupno ime za dva bolezni, ki imata podobne značilnosti.

• Ulcerozni kolitis praviloma prizadene samo debelo črevo, pri čemer je vnetje omejeno na sluznico in podsluznico. Vnetni procesi potekajo neprekinjeno po celotni črevesni steni, brez vmesnih neprizadetih predelov sluznice. Bolezen najbolj pogosto poteka v zagonih, ki so lahko dolgi tudi po več let.
• Crohnova bolezen prizadene katerikoli del prebavil od ust do zadnjične odprtine. Bolezen najprej prizadene le sluznico, potem pa se vnetje postopno širi globje in prizadene vse sloje črevesne stene. Značilno je menjavanje vnetih in zdravih segmentov črevesne stene. Najpogosteje je prizadet končni del tankega črevesa in debelo črevo.

Ulcerozni kolitis je pogostejši od Crohnove bolezni. V Sloveniji vsako leto zboli približno 100 ljudi zaradi ulceroznega kolitisa in 75 zaradi Crohnove bolezni. V situacijah, ko razmejitev med ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo klinično, histološko in diagnostično ni možna, govorimo o intermediarnem kolitisu.

Bodite pozorni na prve simptome bolezni

Res je, da vsaka driska še ne pomeni kronične vnetne črevesne bolezni. Zagotovo pa so dolgotrajne driske, ki trajajo dlje kot štiri tedne, resen razlog za obisk zdravnika. Če ob tem opazimo še sledi krvi, je situacija še toliko bolj resna. Poleg driske in krvi, se lahko pri kronično vnetni črevesni bolezni pojavijo tudi bolečine v trebuhu, ter izguba apetita.

Tem najbolj pogostim simptomom se lahko pridružijo še povišana telesna temperatura, boleči sklepi, vnetje oči ali kožni izpuščaji, slabost in bruhanje, bolniki pa pogosteje poročajo o utrujenosti.

Za kronično vnetno črevesno bolezen je značilno, da simptomi nastajajo nenadoma ali pa postopoma. Včasih so težave blage in po nekaj dnevih ali tednih izginejo, zato veliko ljudi niti ne obišče zdravnika.

Kolonoskopija je temeljni diagnostični postopek za odkrivanje kronične vnetne črevesne bolezni

Seveda je prav, da ob prvih znakih in težavah obiščemo našega osebnega zdravnika. Najprej bo sledil uvodni pogovor, osnovni telesni pregled, prav tako pa boste bili napoteni na osnovne laboratorijske preiskave. Prikaz morebitnega vnetnega dogajanja nam omogoča ultrazvok trebuha, s katerim dobimo vpogled v debelino in strukturo črevesne stene ter lokacijo vnetja.

Glavni diagnostični postopek pri kronični vnetni črevesni bolezni je kolonoskopija s terminalno ileoskopijo. S tem natančnim postopkom se pregleda sluznica danke, debelega črevesa in končnega dela tankega črevesa. Pri tem se oceni tudi jakost in obseg vnetja. Na podlagi odvzetih vzorcev pa se tudi ugotovi ali gre za Crohnovo bolezen ali ulcerozni kolitis. Pri vseh tistih, pri katerih se diagnosticira Crohnova bolezen, se opravi tudi gastroskopija.

Vzroki za bolezen niso povsem jasni

Natančen vzrok bolezni ni jasen. Najbolj pomembno in odločilno vlogo ima pri nastanku in razvoju bolezni genetska predispozicija v kombinacij z dejavniki okolja in imunskim odzivom organizma. Telo pri ljudeh z določeno genetsko nagnjenostjo napačno oziroma premočno reagira na normalno prisotne bakterije v črevesju. To povzroči vnetno rekcijo in okvaro črevesne stene. Pri tem gre po vsej verjetnosti za nepravilnosti v delovanju imunskega sistema, ki ne opravi svoje naloge pravilno.

Po nekaterih podatkih je tveganje za Crohnovo bolezen kar trinajstkrat večje, če jo ima kateri od bližnjih sorodnikov. Poleg gentskih dejavnikov pa so tu še nekateri dejavniki okolja, ki prav tako lahko vplivajo na potek bolezni. To so na primer kajenje, uživanje protivnetnih in protibolečinskih zdravil, prehranjevalne navade, okužbe z določenimi mikroorganizmi, vendar tudi tu še ni dokončnega in jasnega odgovora.

Zdravljenje traja vse življenje

Temelj zdravljenja kronične vnetne črevesne bolezni predstavljajo različna protivnetna zdravila. Med seboj se razlikujejo predvsem glede na jakost vnetja: 

• protivnetna zdravila ali kortikosteroidi, ki se uporabljajo pri težkih zagonih bolezni,
• imunomodulatorna zdravila, ki vplivajo na bolnikov imunski sistem in zelo učinkovito zavirajo čezmerno vnetno dogajanje v črevesju,
• tarčna oziroma biološka zdravila, ki v zadnjih desetletjih predstavljajo velik napredek v zdravljenju.

Za bolnike s Crohnovo boleznijo trenutno dokončne ozdravitve še ni, medtem ko bolnike z ulceroznim kolitisom lahko pozdravimo s popolno odstranitvijo debelega črevesa in danke. Terapija z zdravili je tako namenjena lajšanju vnetnih procesov, saj sama bolezen močno poslabša kakovost življenja. Razveseljivo pa je dejstvo, da so lahko ljudje z ustreznim zdravljenjem in prilagojenim življenjskim slogom kljub bolezni še vedno lahko aktivni, zaposleni ali se ukvarjajo s športom.

Nezdravljena bolezen lahko vodi v zaplete

Po nekaterih podatkih je v Sloveniji okoli 7500 ljudi s kronično vnetno črevesno boleznijo. Kljub temu, da njena pojavnost ni velika, je pa zato celoten potek bolezni lahko zelo težak. Nezdravljena bolezen lahko vodi v resne zaplete ali celo smrt, zato je nujno, da smo pozorni na vse morebitne znake, ki nakazujejo pojav te bolezni.