Vsak krvodajalec že v desetih minutah, toliko časa namreč traja odvzem krvi, lahko pomaga, da kar tri življenja lahko tečejo dalje. Darovana kri lahko nekomu pomaga:

• pri zdravljenju in premagovanju težkih bolezni,
• okrevanju po operaciji ali nesreči
• ali pri nosečnosti ali rojevanju.

Kdo lahko daruje kri?

Kri lahko daruje vsaka oseba nad 18 in pod 65 let. Teža mora presegati 50 kilogramov, oseba pa mora biti dobrega zdravja in počutja. Darovalka ali darovalec mora imeti tudi pravo vrednost hemoglobina; 135g/l, ki velja za moške, in 125 g/l, ki velja za ženske.

Moški kri lahko darujejo na vsake 3 mesece, ženske na 4 mesece.

Postopek darovanja krvi

1. Izberite ustrezno mesto, kjer lahko darujete kri. Lokacije preverite na spletnem mestu Daruj kri.
2. Ob vsakem obisku morate pri sebi imeti osebni dokument, to je lahko osebna izkaznica, potni list … Predložite ga ob vpisu.
3. Po vpisu se preveri vaša koncentracija hemoglobina v krvi. Ob prvem obisku se nam na tej točki določi tudi naša krvna skupina.
4. Izpolnite medicinski vprašalnik, ki ga pregleda medicinski strokovnjak.
5. Zmerijo vaš krvni pritisk.
6. Določi se primernost za darovanje krvi.
7. Odvzem krvi traja od 5 do 10 minut in praviloma ni boleč.
8. Vbodno mesto se zaščiti s kompresijskim povojem. Kompresijski povoj imejte na sebi vsaj še dve uri po vbodu.
9. Po odvzemu ponavadi vsaj še 20 minut počakajte na lokaciji. Najpogosteje je to v jedilnici, kjer si izberemo še prigrizek. Tako se strokovnjaki lahko prepričajo o našem počutju.

Po odhodu je dobro, da si tisti dan privoščite celodnevni počitek. Pri tem so nam odsvetovana vsa težja dela in tudi fizični napori ter seveda vse športne aktivnosti. Priporočeno je, da tisti dan povečamo vnos tekočin.

Pri tem je potrebno opozoriti tudi na to, da se lahko tu in tam pojavijo kakšni nezaželeni učinki, ki pa v resnici veljajo bolj za redkost. Če že, se lahko pojavi omotica, vrtoglavica, slabo počutje, včasih morda celo izguba zavesti. Taki učinki vsekakor veljajo za prehodne, kaj kmalu tudi popolnoma izzvenijo.

Kdo ne sme darovati krvi?

Krvi ne smejo darovati osebe, ki so okužene z virusom HIV in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kdaj koli v življenju vbrizgavali droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki so za spolne odnose prejemale plačilo ali drogo; osebe, ki so okužene z virusom zlatenice; osebe, ki so med letoma 1980 ter 1996 imele operacije ali prejemale transfuzijo krvi v Veliki Britaniji ali na Irskem, prav tako če so tam živele; osebe, ki so imele presajeno možgansko ovojnico, očesno roženico ali so bile zdravljene z rasnimi hormoni človeškega izvora.

Kdaj moramo odložiti darovanje krvi?

Darovanje krvi je nujno potrebno odložiti, če imamo nov piercing ali tatoo, in sicer za 6 mesecev. Prav tako je odložitev nujna, če smo dobili transfuzijo krvi, in sicer gre pri tem za odložitev za 1 leto. Prav tako morajo na darovanje krvi počakati osebe, ki so prestale operacijo, in sicer za dobo od 1 do 6-ih mesecev. V sklop odložitve so vključene tudi osebe, ki so imele različne preiskave, na primer gastroskopijo ter podobno, osebe, ki so bile v stiku s tujo krvjo ali so se zbodli z medicinsko iglo, osebe, ki jemljejo nekatera zdravila, osebe, ki so potovale po tropskih krajih, osebe, ki so bile cepljene in nosečnice, tudi v času dojenja.

14. junij je Svetovni dan krvodajalstva

Izkoristite Svetoni dan krvodajalstva in v tem času mlajšim in tudi tistim, ki o krvodajalstvu vedo le malo, povemo, kako zelo pomembno je to področje. Lahko jim pokažemo, da lahko spremljajo potrebe po krvi in jo donirajo, takrat ko jih pokličejo. Lahko se skupaj vpišete v spletno bazo krvodajalcev in tako v kritičnem trenutku pomagate reševati življenja. Z že zelo majhnim darom lahko spremenimo veliko.