S spirometrijo se s posebnim testom izmeri volumen in hitrost izdihanega zraka. Naprava, ki hitro, enostavno in neboleče pokaže, kako delujejo pluča, se imenuje spirometer. 

Rezultati pokažejo različne ovire dihanja, kot so na primer zožitev dihalnih poti in ovirano širjenje prsnega koša pri dihanju.

Spirometrija odkriva zgodnja bolezenska stanja

Zdravnik družinske medicine oceni ali je za vas potrebna ta preiskava, ki dostikrat razjasni marsikatero težavo. Preiskava je pogosto uvrščena v programe preventivnih sistematskih pregledov, obdobnih oziroma periodičnih pregledov v službi, pregledih v okviru medicine dela, prometa in športa. Spirometrija se svetuje tudi vsem kadilcem, ki kadijo več kot 10 let, kadilcem s kašljem in izmečkom in starejšim od 45 let.

Zelo uporabne preiskave so tudi za vrhunske športnike, saj rezultati lahko veliko pripomorejo k načrtovanju treningov.

Namen tovrstnih preiskav je zgodnje odkrivanje bolezenskega dogajanja v dihalnih poteh. Aparat lahko napake ali bolezen odkrije še preden bolnik sam začuti kakršnekoli težave ali oviro pri dihanju.

Na spirometrijo v ambulante, saj posebne priprave niso potrebne

V Sloveniji lahko spirometrijo opravite v večini dispanzerjev za medicino dela ali v pulmoloških ambulantah v specializiranih bolnišničnih oddelkih za pljučne bolezni v Ljubljani. V zadnjem obdobju se je za izvajanje spirometrije usposobilo precej zdravnikov družinske medicine pri nas.

Predhodne priprave na testiranje niso potrebne. Le v nekaterih primerih se tovrstna preiskava odsvetuje ali prestavi na kasnejši termin. Takšni primeri so bruhanje, slabost, vrtoglavica, krvavi izmečki, operacija na očeh, posegi v trebušni votlini, prebolevanje srčnega infarkta in drugo.

Preiskava je zelo enostavna

Za opravljanje te preiskave ne potrebujete sprejema v bolnišnico, ampak se postopek opravi kar ambulantno. Usposobljena medicinska sestra ali medicinski tehnik lahko opravita ustrezno preiskavo, pri kateri pacient sedi.

Testirani najprej na vso moč vdihne zrak, nato pa ves zrak iz pljuč izdihne v ustnik spirometra. Pri tem mora biti pozoren, da zrak ne uhaja mimo ustnika oziroma senzorja. Naprava odčita volumen vpihanega zraka v določenih časih izdiha. Izdih je potrebno večkrat ponoviti. V začetku je potrebno izdihniti počasi, kasneje pa zelo hitro. Pri vseh testih vodita medicinska sestra ali zdravstveni tehnik, zato je dobro sodelovanje pacienta nujno potrebno.

Krivuljo izdiha nariše na papir aparat, zdravnik pa oceni kakšna je pacientova pljučna funkcija. Izmeri se vitalna kapaciteta, hitrost izdihanega zraka in morebitno oviranost oziroma zožitev dihalnih poti.

Neprijetnosti pri preiskavi

Spirometrija traja le nekaj minut, ostali dodatni testi pa približno še dodatnih 20 minut. Postopek je neboleč in ne povzroča nobenih posledic. Le redko se pojavi kratek, dražeč kašelj, ki nastane predvsem zaradi forsiranega dihanja.

Izvidi so znani takoj

Aparat krivuljo izdiha testiranca izriše na ekran takoj, nato pa še na papir. Tako je izvid spirometrije znan takoj po zaključku preiskave. Zato lahko zdravnik izvide oceni neposredno po preiskavi in vam tudi razloži nadaljnji potek zdravljenja, če je potrebno.

V kolikor so izvidi normalni, zdravljenje ni potrebno. Včasih so potrebne nadaljnje preiskave in pregledi. Zdravnik lahko že postavi diagnozo in predpiše zdravila, če je to možno glede na izvide.