Revmatoidni artritis, psoriatični artritis in aksialni spondiloartritis so le nekatere oblike vnetnih revmatskih bolezni, ki dodobra zaznamujejo vsakdanja življenja kroničnih bolnic in bolnikov.

V preteklosti se bolnice s hudimi vnetnimi revmatskimi boleznimi neredko niso odločale za družino, saj jim je bolezen povzročala hude bolečine in zahtevala pogoste hospitalizacije in rehabilitacije, hkrati pa lahko tudi sama bolezen oteži zanositev. Eden od razlogov, ki so mlade bolnike odvračali od družine, pa je bil tudi strah, da bi se bolezen prenesla na otroka. V zadnjem desetletju so se sodobne oblike zdravljenja razumevanje in potek številnih kroničnih vnetnih bolezni, poleg revmatskih tudi denimo kronične vnetne črevesne bolezni, ter kakovost življenja bolnikov, močno izboljšali in vendar morajo bodoči starši skupaj s specialisti različnih strok nosečnost skrbno načrtovati.

Do zanositve že v enem letu

V začetku marca so predstavniki Društva revmatikov Slovenije in njihovi kolegi iz Hrvaške, povezani v združenje Remisija, v Zagrebu pripravili srečanje za mlade bolnice z imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi, na katerem so jim hrvaški in slovenski revmatologi in ginekologinja predstavili vpliv teh bolezni na zanositev, potek nosečnosti, zdravje mamice in novorojenčka ter odgovorili na zelo konkretna in življenjska vprašanja mladih bolnic in njihovih partnerjev, ki načrtujejo družino.

Same imunsko pogojene vnetne bolezni, kot so revmatoidni artritis, psoriaza ali aksialni spondiloartritis, same po sebi sicer niso razlog, da posameznica ne bi mogla zanositi, je pa čas do zanositve običajno nekoliko daljši. Razlogi so različni, med drugim odvisni od aktivnosti bolezni v času načrtovanja nosečnosti in zdravil za obvladovanje imunsko pogojene vnetne bolezni. Zanesljivih informacij o vplivu psoriatičnega artritisa in aksialnega spondiloartritisa na plodnost še ni, so pa študije pokazale, da pri dobro obvladani bolezni tri od štirih bolnic z revmatoidnim artritisom zanosijo v letu dni od odločitve o spočetju. V splošnem pa naj bi dobro obvladovanje kronične vnetne bolezni pripomoglo k uspešnejši zanositvi.

Timska obravnava

Perinatologinja iz Porodnišnice Ljubljana, doc. dr. Tanja Premru Sršen, je poudarila, da je treba imeti pri obravnavi teh nosečnic vedno pred očmi tudi večjo verjetnost za številne pridružene bolezni, ki spremljajo vnetno revmatsko bolezen, kot so denimo sladkorna bolezen, visok krvni tlak in depresija: »Nosečnost pri teh bolnicah je treba skrbno načrtovati skupaj z revmatologom, ginekologom in osebnim zdravnikom, da bo načrt zdravljenja pred spočetjem dobro pripravljen, bolezen pa obvladana. Najbolje je, če je bolnica pol leta pred zanositvijo v remisiji oziroma če je bolezen aktivna, da se zdravi pred in med nosečnostjo ter po njej. Torej potrebujemo dober nadzor nad boleznijo, prilagojeno terapijo vnetne revmatske bolezni in morebitnih pridruženih bolezni, bolnice pa morajo upoštevati smernice zdravega življenja, opustiti kajenje, se zdravo prehranjevati in biti telesno aktivne.«

Revmatolog iz kliničnega centra KBC Zagreb, doc. dr. Frane Grubišić, je pojasnil, da so biološke terapije pri bolnikih z vnetnimi revmatskimi boleznimi v zadnjem desetletju omogočile, da se zdravniki lahko vse bolj osredotočajo ne le na simptome bolezni, ampak tudi na kazalnike kakovosti življenja bolnikov, kot sta kakovost spanca, spolnega življenja in načrtovanje nosečnosti: »Vse te komponente je treba vključiti v obravnavo in priporočila našim pacientom.«

Med nosečnostjo navadno bolje, po porodu pa spet slabše

Različne študije in raziskave, ki so jih na srečanju omenili strokovnjaki, dokazujejo, da dobro obvladovanje bolezni lahko izboljša možnost za spočetje in hkrati zmanjša različna tveganja za slabši izid nosečnosti, kot so spontani splav, nizka porodna teža, carski rez in podobno, tako za mater kot otroka.

Ker lahko nekatera zdravila povečajo tveganje za prirojene okvare ploda, je nujno prekiniti jemanje teh zdravil pred in med nosečnostjo, nosečnost pa skrbno načrtovati in se posvetovati tako z revmatologom kot ginekologom, ki morata nosečnost bolnice z vnetno revmatsko boleznijo skrbno spremljati. V splošnem pa velja, da se simptomi vnetne revmatske bolezni med nosečnostjo navadno izboljšajo, po porodu pa se lahko spet poslabšajo.

Dobra novica pa je, da so na voljo tudi oblike zdravljenj, ki so primerna tako v nosečnosti kot med dojenjem. Otrok poplača ves trud Iris Cerar, bolnica z revmatoidnim artritisom in mamica danes 20-mesečnega sina, je svojo nosečnost skrbno načrtovala in ves čas tesno sodelovala z zdravniki: »Puncam bi povedala, naj se, če razmišljajo o otrocih, odločijo čim prej. Časa je sicer še veliko, vendar ga je vsako leto manj. Vsi ti zapleti z boleznijo so lahko večja ovira. Ampak na koncu, ko pride otrok, ko vidiš, kako je to lepo, ti ni žal za nič!«