Znižanje srčne frekvence za določeno intenzivnost navadno pomeni kazalec izboljšanja srčno-žilnega in dihalnega sistem oziroma kondicije. Srce se poveča in okrepi, zato deluje bolj varčno in učinkoviteje.
Ob naporu srčni utrip počasneje raste, po naporu se hitreje vrne v normalno stanje. Normalen srčni utrip v mirovanju netreniranega odraslega človeka je med 60 in 80 udarci na minuto, utrip treniranega športnika okrog 60, utrip vrhunskega športnika pa le 40 udarcev na minuto.
Dejavniki, ki vplivajo na spremembo srčnega utripa ne glede na vašo pripravljenost:
Okolje
Na srčno frekvenco ne vpliva le poraba kisika, ampak tudi klimatske razmere, v katerih tečete. Pri določeni proizvodnji kalorij je srčna frekvenca višja za 10 utripov na minuto, če vadite v vročem in vlažnem okolju. Vsekakor srčna frekvenca ne sme biti le merilo kakovosti dosežka, temveč kazalec fiziološke obremenitve.
Starost
Frekvenca srčnega utripa v mirovanju in med tekom je pri starejših osebah nižja kot pri mladih, medtem ko je variabilnost pri obojih podobna.
Dehidracija
Pri dehidraciji se zviša srčna frekvenca. Študije dokazujejo, da se temperatura telesnega jedra in frekvenca srčnega utripa povečuje linearno z nivojem dehidracije (za 8 utripov/minuto za vsak izgubljen liter znoja).
Zdravstveno stanje
Bolezensko stanje prav tako zviša srčni utrip.
Nadmorska višina
Višja nadmorska višina zviša srčni utrip.
Utrujenost, pretreniranje
Če konstantno spremljate srčni utrip v mirovanju (zjutraj), lahko zaznate povečan srčni utrip, ko imate za seboj daljše obdobje intenzivnih treningov. To je znak, ki lahko vodi v pretreniranost in opozorilo na počitek.
Psihično stanje
Stres in premalo spanja zvišata srčni utrip.
Izgorevanje maščob in srčni utrip
Res je, da je presnavljanje maščob intenzivnejše med nizko intenzivnim naprezanjem. Meritve porabe goriv v laboratoriju dokazujejo, da je intenzivnost kurjenja maščob pri vsakem človeku drugačna in se spreminja od 54 do 92 odstotki maksimalne srčne frekvence.