Televizijski voditelj ima odličen nasvet za vse, ki bi želeli postati bolj športno aktivni in ki bi želeli k temu spodbuditi tudi svoje otroke.
Marko Potrč bi lahko bil kar sinonim za aktivnega Slovenca, saj pridno trenira čisto vsak dan. Ima pravilo, da niti enkrat ne izpusti treninga. In čeprav bolj kot izgovor, zakaj ne na trening, sam išče izgovor, kako v svoj urnik vključiti še kakšen dodaten trening, priznava, da tudi pri njem pride dan, ko ga zapopade utrujenost. A tudi ta ga ne pripravi do tega, da bi se zvalil na kavč, ampak takrat uporabi drugo ‘skrito orožje’. Katero, nam je zaupal v pogovoru … in nam se zdi odlična rešitev ob dnevih, ko pade motivacija.
Marko, kolikokrat tedensko ste trenutno športno aktivni in s katerim športom (oziroma športi) se ukvarjate?
Aktiven sem čisto vsak dan in bolj smiselno bi me bilo vprašati, kolikokrat na dan sem aktiven kot pa kolikokrat na teden, saj imam v povprečju dva treninga na dan. Dva do trikrat na teden sem na kolesu, enako je s tekom, dvakrat na teden plavam, enkrat na teden treniram borilne veščine, pet do šestkrat na teden sem na fitnesu. Vsako jutro tudi skačem s kolebnico in delam trebušnjake, ampak to zgolj, da poženem telo v gibanje.
Glede na to, da počnete res ogromno stvari, me zanima, si program oziroma urnik vadbe sestavite sami ali imate morda kakšnega trenerja?
Na začetku mi je pri tem pomagal moj brat, ki je odličen trener. Po približno dveh letih pa sem sam sebe dovolj dobro spoznal, da si program zdaj sestavim kar sam. Tudi zato, ker moj trening vključuje veliko različnih športov in je že samo usklajevanje le teh včasih majhen salto mortale. Kaj šele vse službene obvznosti in seveda tudi družina.
Ali se vaša športna aktivnost razlikuje glede na letni čas?
Se, seveda. Pozimi, tako kot ste omenili, pride zraven še smučanje. Ko so zelo nizke temperature na žalost odpade kolo zunaj, zato letos že razmišljam o trenažerju. Je pa recimo pozimi več plavanja v bazenu, tako da je na nek način vadba uravnotežena skozi celo leto.
Športate sami ali v družbi?
Najrajši sam, saj imam svoj tempo. Kar se treningov tiče, sem mazohist. Kar malo uživam v trpljenju in si zato kar sam postavljam mejo, do katere bom šel oz. grem kdaj tudi čez njo. Ko si sam, se ti tako v tem smislu ni treba na nikogar ozirati.
Pred kratkim ste se z družino udeležili Triglav teka. Se tudi sicer redno udeležujete športnih prireditev?
Sam se redno udeležujem določenih prireditev. Udeležim se enega ali dveh triatlonov letno, pa kakšne tekaške prireditve v sklopu mojega udejstvovanja kot Hoferjev ambasador. Družinsko pa smo s tem začeli zdaj, ko sta otroka dovolj velika. In zagotovo bomo šli v prihodnje še večkrat na kakšno podobno prireditev, saj smo se na Triglav teku imeli zares lepo.
Kako se zmotivirate za vadbo ob dnevih, ko vam ni do športanja?
Meni je res vedno do športanja, v bistvu prav iščem izgovor, zakaj bi šel na še en trening in ne, zakaj ne bi šel. Seveda pride dan, ko si utrujen. Na primer, se peljem iz Ljubljane domov utrujen in zaspan, ampak takrat ne smeš popustiti. Vseeno se spravim na trening in že po prvih petih minutah si zbujen, energija se dvigne in trening gre skozi. Imam pa pravilo, da niti enkrat ne izpustim treninga, ker vem, da ko se bo to zgodilo prvič, se bo še drugič, pa tretjič … dokler to ne bo postal že nek vzorec. Zato ne glede na to, kako sem utrujen ali katera stvar pride vmes, pri treningih ni popuščanja.
Kakšen nasvet bi dali nekomu, ki si želi postati bolj športno aktiven, pa kar ne najde prave motivacije? Kaj je tisto najboljše, kar človeku prinese redna telesna aktivnost?
Prinese ti boljše življenje, boljše počutje, sam s seboj si veliko bolj zadovoljen … skratka, generalno gledano je vse boljše. Bi pa rekel tako, takrat ko ni motivacije, kot se na primer pri meni to zgodi zaradi utrujenosti, mora vajeti prevzeti disciplina. In potem ta disciplina hkrati postane motivacija, ko se kar naenkrat med treningom zaveš, kakšna muka je bila, da si se odpravil na trening, pa si vseeno šel. Ko se zaveš, da si premagal trenutek slabosti.
Kakešn nasvet pa bi dali vsem staršem, ki bi želeli k večji telesni aktivnosti spodbuditi svoje otroke?
Staršem bi rekel, da naj bodo svojim otrokom vzor. Naj bodo sami tisto, kar bi želeli, da postanejo njihovi otroci. Paziti je treba tudi na to, da otroci v športni aktivnosti uživajo. Če jim bo šport postal muka, to ne bo v redu. Treba je najti način, da si otrok želi biti vključen v šport in da mu je ta v veselje. In starši jim moramo biti pri tem za vzgled.
Pripravila: Špela Sila
Preberite še: Jerca Zajc Šušteršič: “Kot družina živimo zelo aktivno življenje” ali pa Trenirajte z nami - izberite tekaški program in se nam pridružite!
Priporočamo tudi: 4 stvari, ki jih mora narediti vsak tekač
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"