Energijsko zalogo v telesu tvorijo predvsem ogljikohidratne in maščobne zaloge. Ogljikove hidrate, med katere uvrščamo škrobna živila in sladkor, telo razgradi in jih hrani v obliki glikogena v jetrih.
Večina glikogena je shranjenega v mišicah, kjer se na gram glikogena vežejo trije grami vode.
Ravno zato je pomembno, da smo pri športni aktivnosti pozorni na izgubo vode. Med telesno dejavnostjo, ko porabljamo energijo (v obliki glikogena), izgubljamo tudi vodo, ki je vezana na glikogen – v procesu potenja. Maščoba je shranjena v maščobnem tkivu in v mišicah. Beljakovinske zaloge pa so shranjene v mišičnem tkivu in jih telo porablja
bolj med stradanjem.
Pred in po – jejte
Vnos energije s hrano je treba uravnavati glede na porabljeno energijo pri telesni dejavnosti. Pred fizičnim naporom je priporočljivo uživati hrano, ki vsebuje velik delež ogljikovih hidratov, iz katerih se morebiti načete glikogenske zaloge najhitreje napolnijo. Po končanem naporu je priporočljiva hrana, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, saj ta omogoča najhitrejšo obnovo porabljenih glikogenskih zalog.
Poraba ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin med telesnim naporom je odvisna od teže, fizičnega napora in trajanja ter od razpoložljivih telesnih zalog.
Vse je odvisno od vrste športa
Poraba energije med telesno dejavnostjo ni odvisna samo od napora, ampak tudi od posameznega športa. Pri športih, ki zahtevajo delovanje večjih mišičnih skupin, je poraba energije večja. Športi, ki porabljajo veliko energije, so: tek, smučarski tek, gorski vzponi, tenis, kolesarjenje na daljše razdalje, drsanje . .
Poraba kalorij na uro telesne dejavnosti
- Sprehajanje po ravnini 210
- Počasna hoja v hrib 300
- Hitra hoja v hrib 372–480
- Nordijska hoja 400
- Alpsko smučanje 576–600
- Tek na smučeh 560–1020
