Čeprav se pogosto zdi, da je šunka od nekdaj del velikonočne tradicije, gre v resnici za razmeroma nov običaj.
Danes si velikonočno mizo težko predstavljate brez šunke. Ali ste vedeli, da ta navada ni bila od nekdaj del prazničnega izročila? V preteklosti je imela na velikonočni mizi glavno mesto jagnjetina, kar ima globoke verske korenine.
Ne spreglejte:
Jagnjetina kot prvotni velikonočni običaj
Jagnjetina je povezana z judovskim praznikom "pasha", pri katerem jagnje simbolizira daritev in nov začetek. Ta običaj so pozneje prevzeli tudi kristjani, zato je bilo jagnje stoletja osrednja velikonočna jed tudi v naših krajih.
Do večje spremembe pride šele v 20. stoletju, zlasti po drugi svetovni vojni. Spremembe v kmetijstvu in živinoreji so privedle do manjšega števila ovac, predvsem zaradi upada povpraševanja po volni. Posledično je jagnjetina postajala vse redkejša in dražja.
Po drugi strani pa sta se reja prašičev in proizvodnja suhomesnatih izdelkov vse bolj širili, zato je šunka postala dostopnejša širšemu krogu ljudi.
Kako je šunka prevzela glavno vlogo?
Za razliko od jagnjetine, ki zahteva bolj zakomplicirano pripravo, ima šunka več praktičnih prednosti.
Živali so tradicionalno klali jeseni, meso pa konzervirali z dimljenjem in soljenjem. Prav te zaloge so uporabljali čez zimo, za veliko noč pa so prihranili najboljši kos – dimljeni stegno oziroma šunko. Poleg tega, da je bila trajnejša, je bila šunka tudi enostavnejša za pripravo in primerna za velikonočni zajtrk, kar je še dodatno prispevalo k njeni priljubljenosti.
Današnji običaji
Danes si velikonočno mizo skoraj ne moremo predstavljati brez šunke, kuhanih jajc, mlade čebule, kruha in kolačev. Ta živila pogosto odnesemo tudi k blagoslovu, kar jim daje dodatno simbolno vrednost. Po postnem obdobju odpovedovanja šunka simbolizira obilje, moč in povezanost – vrednote, ki jih predstavlja tudi velika noč.
Velikonočna košarica je v osnovi ostala enaka kot nekoč, le da je danes vse bolj prilagojena sodobnemu tempu življenja. Zaradi pomanjkanja časa se nekatere gospodinje denimo odločijo za nakup velikonočnih kolačev, da si olajšajo pripravo praznične mize.
V preteklosti so ljudje k blagoslovu hrane prinesli najboljše, kar so imeli doma. Ker so skozi vse leto shranjevali najkakovostnejša živila prav za ta praznik, je bila velikonočna košarica vedno bogata. Najpogosteje so jo napolnili s pirhi, mlado čebulo, domačimi kolači, slanino, pršutom, orehi in mandlji.
Čeprav se pogosto zdi, da je šunka od nekdaj del velikonočne tradicije, gre v resnici za razmeroma nov običaj, ki se je razvil v prejšnjem stoletju. A bolj kot hrana je za veliko noč pomembno nekaj drugega: da ta čaroben čas preživimo z ljudmi, ki jih imamo najraje.
Vir: bljesak.info
