Zakaj so slovenska živila v Italiji cenejša, kakor pri nas?

28. 2. 2023
Deli
Zakaj so slovenska živila v Italiji cenejša, kakor pri nas? (foto: Profimedia)
Profimedia

Ste tudi vi opazili, da so nekateri izdelki slovenskih znamk pri sosedih cenejši, kakor pri nas?

Zagotovo ste na družbenih omrežjih že zasledili fotografije, iz katerih je razvidno, da so določena živila bistveno cenejša v trgovinah pri naših sosedih. Najbolj pa preseneča dejstvo, da gre za izdelke slovenskih blagovnih znamk.

Pri Radiu Capris so se z nakupovalnim listkom odpravili v slovenske in italijanske trgovine. Razlike v cenah so resnično presenetljive.

Kljub temu pa pri Caprisu opozarjajo, da imajo nekateri izdelki nižjo ceno pri nas.

"Izdelki trgovskih blagovnih znamk so praviloma cenejši v Sloveniji. Proteinski puding je v Italiji dražji za 30 %, prav tako so pri nas v primerjavi s sosedi med 10 in 30 % cenejši jogurti in siri. Tovrstne razlike smo opazili tudi na oddelkih prigrizkov, sadja, zelenjave, rižu in nekaterih vrst testenin. Pri nas so cenejši tudi mleko in kava blagovnih znamk, ki so last trgovca.

Povsem enake cene smo opazili pri sončničnem olju in posameznih vrstah kruha, ki so pri diskontnem trgovcu na voljo v obeh državah. Pri nas so nižje celo cene nekaterih italijanskih blagovnih znamk," so opozorili na svojem portalu.

Povsem drugače pa velja pri slovenskih izdelkih, ki so v Italiji na voljo po bisveno nižjih cenah

Pri naših sosedih je na voljo pestra ponudba slovenskih izdelkov - od mesnih in mlečnih izdelkov, pa vse do pijač ter celo gotovih jedi, ki jih lahko v Italiji kupimo po bolj dostopni ceni.

Velika razlika je predvsem v ceni sirov, v italijanskih trgovinah pa bomo manj odšteli tudi za določene suhe mesnine, pivo, brezalkoholne pijače ter druge izdelke. 

Največja razlika v ceni je opazna pri predpakiranemu siru Šmarski rok; kilogram v koprskem Mercatorju znaša 19,97 €, v Italiji pa boste zanj odšteli zgolj 5,80 €, kar znaša kar 71 % manj.

Kako so lahko cene pri sosedih tako nižje?

Iz Trgovinske zbornice Slovenije so za N1 glede razlik pri cenah Radenske in ostalih izdelkov povedali, da ima Italija za osnovne prehranske proizvode znižano davčno stopnjo na 4 odstotke, iz tega naslova pa da lahko prihaja do rahlih razlik med slovenskimi in italijanskimi cenami.

A Radio Capris opozarja, da ima Radenska v Italiji višjo davčno stopnjo. Najnižjo, torej 4 % davčno stopnjo imata od vseh omenjenih izdelkov zgolj sir in maslo.

Pri vseh ostalih izdelkih je davčna stopnja v Italiji višja, kakor v Sloveniji (znaša 10 %), pri čemer imajo pijače, tudi gazirana voda, davčno stopnjo celo 22 % (v Sloveniji 9,5 %).

Pri Trgovinski zbornici Slovenije so opozorili, da je pri cenah v Sloveniji in v Italiji najprej potrebno preveriti zakonodajni okvir, ki podjetjem postavlja pogoje poslovanja, med drugim tudi npr. različno višino dajatev na prehrani.

"Podjetja v Sloveniji že dalj časa opozarjajo na nekonkurenčne pogoje poslovanja, ki so povezana predvsem z enormno visokimi cenami električne energije, vendar rešitev v smeri zagotavljanja konkurenčnosti, še vedno ni. Obenem predlagamo, da se za podrobnejše informacije o cenah slovenskih blagovnih znamk v Italiji obrnete še na njihove dobavitelje."

Ali je možno, da proizvajalec našim trgovcem izdelek prodaja po višji ceni, kot ga proda v Italijo? Tega odgovora nam pri TZS niso podali.

Pri Radenski sicer priznavajo, da se njihova prodajna strategija razlikuje glede na trge. Pri tem upoštevajo specifike trga, konkurenco in segment, v katerem delujejo. "Maloprodajna cena, ki jo plača potrošnik, je vselej odvisna tako od osnovne cene izdelka kot od trgovske marže. Kot proizvajalec lahko maloprodajno ceno priporočamo, končna odločitev pa je odvisna od trgovca."

Mlekarna Celeia je za Radio Capris povedala, da ne delajo nikakršnih razlik med domačimi in tujimi trgovskimi partnerji ter s tem med kupci na tej ali oni strani meje. "Z vsemi trgovci imamo sklenjene pogodbe o rednih cenah naših izdelkov, ki se lahko nekajkrat na leto spreminjajo. Skozi leto pa ob teh rednih pogodbah ponujamo tudi posebne, akcijske cene, npr. za posamezne izdelke v določenih obdobjih."

Zakaj pa je potem njihov sir Šmarski rok v Italiji cenejši za kar 71 odstotkov? "Delno gre lahko za posledico takšne ponudbe, prav tako pa je nezanemarljiv tudi vpliv deleža marže in specifičnosti ponudbe posameznega trgovca. To so na primer različne akcije, klubi zvestobe, tudi npr. odprodaje zalog, ki so jih lahko trgovci nabavili po starih, nižjih cenah, in druge ugodnosti, ki jih trgovci ponujajo svojim kupcem.

Prav tako je v Italiji davčna stopnja za mlečne izdelke le 4 %, pri nas pa 9,5 %. Vse skupaj namreč oblikuje končno ceno, ki jo potrošnik vidi v trgovini, in nikakor ne samo mi kot proizvajalec. Tudi v Sloveniji lahko kupci naše izdelke kupijo po zelo ugodnih cenah, seveda odvisno, pri katerem trgovcu in kdaj," so sporočili iz mlekarne.

Pri Caprisu so se pogovarjali tudi s podjetjem Kras d.o.o., kjer zagotavljajo, da vodijo konsistentno politiko prodajnih cen do trgovcev, tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini.

"S kupci imamo sklenjene pogodbe o veleprodajnih cenah. Med letom pa se, s ciljem pospeševanja prodaje izdelkov, lahko dogovarjamo s posameznimi partnerji tudi za akcijske, posebne ponudbe. Kot proizvajalec lahko maloprodajno ceno naših proizvodov trgovcem priporočamo, vendar je dejanska cena na polici odvisna od odločitve oz. prodajne politike posameznega trgovca, ki s svojim celotnim asortimajem vabi kupce v svoje trgovine," so za omenjeni medij povedali iz podjetja.

Kaže torej, da zaenkrat še nimamo točnega odgovora, zakaj je prisotno takšno odstopanje cen. Vsekakor pa je jasno, da se vse več Slovencev odloča za svoje tedenske nakupe pri sosedih, saj lahko s tem pri določenih izdelkih izrazito prihranijo.

Odkrijte tudi prehranske mite, ki jim zagotovo še vedno verjamete, čeprav v resnici ne držijo.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Jernej Ogrin, mag. inž. prehrane, ki je izpostavil številne mite o prehrani, katerim mnogi ljudje verjamejo, čeprav v resnici ne držijo.

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek