Zeleni ponedeljek za zdravje

Kuhanje in vse, kar je z njim povezano, je Katjina ljubezen, že odkar pomni. Ko se je naučila brati, ni prebirala pravljic, temveč kuharske knjige, ki so jo skozi življenje obogatile z zavidanja vrednim znanjem o vsem, kar vsaj malo diši po kuhinji.

V zadnjem času se zdi, da vsi govorijo samo še o kuhanju, in še nikoli do zdaj se ni toliko govorilo o pomenu zdrave prehrane. Kako ste vi prišli do spoznanja, da je prehrana ključ do zdravja?

Katja: Kuham že od otroštva. To je bila že od začetka strast, ki je postala življenjska ljubezen. Vedno mi je bilo najbolj pomembno to, da ljudje uživajo v tem, kar skuham. Z zdravo prehrano pa sem se začela ukvarjati, ko je imel moj sin hude težave z alergijami. Alergičen je bil skoraj na vse in je lahko jedel zelo malo stvari. In jaz sem iz tistega nič poskušala narediti 'uau'.

Ničesar nismo kupovali, vse sem začela delati sama. Od sladoleda, piškotov in kruha do marmelad in omak – vse zdravo in brez vsakršnih dodatkov. Ta dietna prehrana je pri sinu tako dobro uspevala, da je celo prehranska svetovalka s pediatrične klinike druge starše napotila k meni po nasvete. Toda mi smo bili pri dieti zelo dosledni, sin se je uspešno pozdravil, zdrav način prehranjevanja pa se je pri nas kar ohranil in razvijal naprej v tej smeri, da postane zdrava hrana čim bolj okusna. Zame je hrana eden izmed vsakodnevnih užitkov in zato se mi zdi, da mora biti tisto, kar poješ, 'fajn' na pogled, po vonju, po obliki in po vsebini.

Hujšanje je tesno povezano s pravilno in zdravo prehrano. Kakšne so bile vaše izkušnje na tem področju?

Katja: S tem sem vedno ukvarjala in zdelo se mi je, da je treba hujšanje začeti od znotraj. Torej ne s tem, da se ukvarjaš z raznimi kremami, postopki in preparati, ki nekaj delajo od zunaj. Pri terapevtki, ki je sinu delala bioresonančne terapije proti alergijam, sem preizkusila bioresonančno napravo, ki je bila namenjena samo hujšanju. To je bila prva takšna naprava v Sloveniji, s katero se ni še nihče ukvarjal, in ker sem imela odnos do hujšanja, sem se lotila testiranja. Z rezultati sem bila zelo zadovoljna, tako da sem bioresonanco uvedla tudi v program hujšanja v FITaktiv klubu.

Bioresonančna terapija pomaga telesu, da začne spreminjati presnovo in delovanje hormonov. Pri tem verjamem, da ne pomaga nobena dieta, ampak se moraš odločiti: danes bom začel drugače jesti in preostanek življenja moraš tako  jesti.

Vsaka dieta je že po definiciji časovno omejena. To pomeni, da v nekem časovnem obdobju spremeniš način prehrane, ko pa se vrneš na svoj star način, se avtomatično vrnejo kilogrami. Zdravo hujšanje pomeni spremembo življenjskega stila, nikakor pa samo diete, zato sem se vedno bolj ukvarjala s tem, da sem ženskam pomagala urediti prehrano. Zdi se mi bistveno, da je prehrana pestra, da ne izključuješ ničesar, da ješ vse, ampak da zmanjšaš količine. Pomembno je jesti veliko svežega sadja in zelenjave ter uživati zelene smoothieje. Odkar je izšla knjiga o zelenih smoothiejih Victorie Boutenko, sem njihova velika zagovornica in jih propagiram.

Kako pa je nastala zamisel o Zelenem ponedeljku?

Katja: Po naključju sem na televiziji videla oddajo o Zelenem ponedeljku na Hrvaškem. Rekla sem si, to je to, in takoj začela iskati informacije o tem po internetu. Za ženske, ki so pri meni hujšale, sem vsake toliko časa napisala kakšno pismo. Še isti teden sem vegetarijanske recepte sestavila v jedilnik in jim ga poslala, tako bolj za šalo. Bile so več kot navdušene in so želele, da to nadaljujem. In potem smo na hitro registrirali društvo, ki že na polno deluje in se razvija.

Kaj je osnovni namen Zelenega ponedeljka in od kje pravzaprav izvira? Verjetno je tudi na Hrvaško prišel iz tujine.

Katja: Gre za svetovno gibanje, ki se imenuje Meatless Monday in pomeni brezmesni ponedeljek. Hrvati so ga poimenovali Zeleni ponedeljek in meni je ta naziv veliko bolj všeč. Tudi zato, ker zadevo zastavlja širše. Brezmesni ponedeljek se omeji samo na to, da ob ponedeljkih ne jemo mesa, medtem ko mi s projektom Zeleni ponedeljek vključujemo tudi vse druge akcije v povezavi z zdravim življenjem.

Meatles Monday se je začel leta 2009 v Belgiji. Sprva ni bil na ponedeljek, ampak na četrtek. Ko se je iz Belgije začel širil po vsem svetu, so začeli ugotavljati, da je ponedeljek najboljši dan za spreminjanje stvari in nove začetke. Saj vedno rečemo, po novem letu bom začel z nečim novim ali pa prvega naslednji mesec začnem hujšati. Poleg tega je na petek že katoliški post, ko naj bi sicer v glavnem jedli

Kakšen je odziv obiskovalcev vaše spletne strani in javnosti sicer?

Katja: Odziv na naši spletni strani je bil že takoj na začetku neverjetno velik. V prvih petih dneh smo imeli že tisoč obiskov, od teh se je tretjina registrirala takoj. Kar naprej kličejo različni ljudje, ki bi se radi priključili, pomagali ali kaj nadgradili.

Pred kratkim so me klicali iz Osnovne šole Ig, ki je tudi ekološka šola, da želijo v novem šolskem letu postati pilotska šola, ki bi zeleni ponedeljek uvajala v svoje šolsko življenje. Na tej šoli je glavna pobudnica učiteljica Ida, ki je navdušena nad tem projektom. Tako bodo ob ponedeljkih uvedli vegetarijanske malice in kosila, to pa nadgradili s tem, da bodo otrokom priporočili čim več gibanja, varčevanja z energijo, čim manj telefonov, računalnikov …

Dogovarjamo se tudi o delavnicah in predavanjih. Šole in vrtci so bili že sicer moja čisto prva ideja, takoj ko smo registrirali društvo, in oni so me sami našli s podobno idejo. To je prva šola, ki ji bodo vsekakor sledile tudi druge šole.

Bistvo zelenega ponedeljka torej ni samo v brezmesni prehrani, ampak zajema tudi varstvo okolja, odgovorno ravnanje z živalmi, sožitje z naravo in zdravo življenje nasploh.

Katja: Vsekakor. Ravno zato smo registrirali društvo kot Zeleni ponedeljek za zdravje ljudi in okolja. Poudariti smo hoteli, da smo najbolj občutljivi za lastno zdravje. Hrvati imajo recimo pri Zelenem ponedeljku poudarek na veganski prehrani, toda ta projekt je v bistvu ustanovilo društvo za zaščito živali in tu je njihova nota zelo močna. Na njihovi spletni strani je zato tudi veliko podatkov o mučenju živali in pretresljivih filmčkov.

Mi pa smo se odločili, da se bomo temu, ne da bi to hoteli ignorirati, malo izognili, da bomo bolj blaga varianta. Seveda opozarjamo na to problematiko, ne bi pa radi izvajali šokantne terapije, ampak pristopamo na malo bolj prijazen način. Preveč agresiven pristop vedno odbija ljudi in očitno je res tako, saj je bil odziv na naši spletni strani že takoj na začetku neverjetno velik.

Ko se odločimo za ponedeljek brez mesa, verjetno ni smiselno, da dunajski zrezek zamenjamo z ocvrtim sirom in ocvrtim krompirjem. Kako bi bilo bolj zdravo in v skladu z zelenim ponedeljkom?

Katja: Kot sem že rekla, tu gre za širši pogled. Trudim se, da so moji recepti sezonski in iz sestavin, ki so nam domače. Poudarek dajem tistemu, kar raste pri nas. Poskušam vključiti čim več svežega sadja in zelenjave. Sicer pa se pri sestavljanju receptov odločam po barvah. Odločim se, da bom en dan kuhala oranžno, in pripravim buče.

V mojih receptih se včasih najdejo kakšne sestavine, ki so manj znane, kakšne začimbe, sadeži, zelenjava. Tudi pri nas je zelenjava, ki je ljudje sploh ne poznajo in ne vedo, kaj bi iz nje naredili. Na primer koromač je že ena od takih, ki se zdaj bolj uveljavlja.

Meni se zdi, da je za zdravo prehrano bistvena  pestrost. Jejmo čim več različnih stvari. V prehrano zelenega ponedeljka vključujem tudi jajca in mlečne izdelke, čeprav recepte vedno napišem tako, da obstaja tudi alternativa, torej da lahko namesto kravjega mleka uporabimo ovseno, pirino ali kakšno drugo mleko. Ali pa povem, kako lahko recept spremenijo ali iz enega naredijo več drugih receptov.

Nismo vegani, kljub temu pa želimo vseeno razširiti obzorja, da ljudje spoznajo tudi druge stvari. Pred kratkim je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatke o tem, kaj in koliko jemo Slovenci, in povprečen Slovenec poje na leto 90 kilogramov mesa, od tega približno 40 kilogramov svinjine. S tem da dojenčki in starostniki te vrste mesa skoraj ne jejo, je to zelo zelo veliko. Ve se, da pretirano uživanje mesa in mesnih izdelkov vodi v aterosklerozo in cel kup drugih bolezni in da je ateroskleroza direktno ali indirektno povzročitelj vsake druge smrti pri nas in tudi v razvitem svetu. Se pravi, da samo zmanjšanje, tukaj ne govorimo o prenehanju, količine zaužitega mesa ne ogroža našega zdravja in ne poruši prehranskega ravnotežja.

Kako nastajajo vaši recepti? Kje najdete navdih in ideje?

Katja: Ideje in navdih so od vsepovsod, kar mi pač pride na misel. Moje edino vodilo je, da mora biti pestro in raznoliko. Zelo blizu mi je italijanska kuhinja, zato imam veliko testenin in italijanskih jedi. Sicer pa so jedi res z vseh koncev in krajev. Knjige, ki jih kupujem, so samo kuharske knjige, knjige o kulinariki, o prehranskih navadah in prehranskih kulturah različnih narodov.

Vedno se učim in iščem tisto, kar bi lahko uporabila v naši vsakdanji prehrani. In to že od nekdaj. Okus imam tako razvit, da v restavraciji lahko ugotovim, kaj je v hrani, in tako dobro poznam kuharske tehnike, da tudi vem, kako je neka jed narejena. Potem mi doma ni težko narediti enake jedi, le da jo popravim tako, da mi je bolj všeč. Ko pogledam neki recept, takoj vidim, kje je napaka, kaj ni v redu, kje je razmerje zgrešeno, katera sestavina ni primerna.

Poleg tega vem, da so najboljše stvari preproste in da ni dobro v enem receptu zmešati veliko različnih sestavin. Res slastne stvari so tiste, kjer čutiš eno začimbo in en okus res izrazito. In tako tudi delam svoje recepte. Še posebej se trudim, da so preprosti in hitro pripravljeni, da ni zakompliciranih postopkov, da lahko jed naredijo tudi ženske, ki so zelo zaposlene ali pa niso zelo vešče kuhanja. Recepte napišem zelo podrobno, da je vse razloženo do zadnje malenkosti. Res se trudim predvideti, kaj bi lahko šlo narobe in kako potem to zadevo rešiti.

Vse recepte, ki jih napišete, tudi testirate in jedi skupaj z družino preizkusite. Torej je vaša kuhinja hkrati raziskovalni laboratorij in učilnica.

Katja: Moja kuhinja je katastrofa, bomba. V njej se je nabralo toliko stvari, ker si pač moram kupiti vse mogoče pripomočke. Ne morem kupiti samo enega tortnega modela, ampak jih potrebujem 25, in to različnih oblik in velikosti.

Odkar se ukvarjam s projektom Zeleni ponedeljek, ves čas kupujem nove sestavine, ki jih naredim samo enkrat in mi potem ostanejo in jih shranim. Problem je, ker moram delati nove recepte in potrebujem nove sestavine. Idej pa je toliko, da zmanjkuje dni, ne pa sestavin. Pa še vsak mesec zraste kaj novega, kar je treba vključiti v recepte.

Dela imam res zelo veliko. Vse, kar je na spletni strani, je v resnici skuhano, preizkušeno in hkrati tudi slikano. Vse slike so domače, iz moje kuhinje. Meni se zdi zelo pomembno, da vidiš, kakšna naj bi bila jed, ker se velikokrat odločamo na podlagi slike, ali bi nekaj skuhali ali ne. Tudi zato je slika zelo pomembna, mora privabiti, saj najprej jemo z očmi. Vegetarijanske jedi so na slikah pogosto videti nekako neokusno, tudi v kuharskih knjigah. Trudim se, da so na naših slikah sveže, okusne in žive. Pa tudi če jed ni namenjena slikanju, mora biti vedno videti lepo in okusno.

Katera hrana pa vam trenutno pomeni največji užitek, poleg smoothiejev?

Katja: Navdušila sem se nad pripravo presne hrane. Ugotovila sem, da mi presnojedstvo v kombinaciji z manjšo količino kuhane hrane zelo ustreza. Ne morem si več zamisliti svojega jedilnika brez smoothiejev, velikanskih solat in presnih sladic. V izziv mi je dokazati ljudem, ki so zapriseženi vsejedi, gurmani, da so presne jedi neverjetno okusne in da lahko le iz presnih sestavin pripraviš prave kulinarične dobrote, ki so povrhu vsega še prava paša za oči. Začela sem izvajati tudi presnojedske delavnice, ki so res delavnice v pravem pomenu besede. Udeleženci Presnega gurmanstva, kot se imenujejo moje delavnice, namreč sami ustvarjajo dobrote in jih nato seveda tudi pojedo. Nekaj mojih presnih receptov že lahko najdete na novi spletni strani www.presnica.com.

Janja Štrumbelj v Lisi

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?