Nekatere osebnostne lastnosti se štejejo kot dobre, medtem, ko se druge opredeljujejo za slabe.
Za tovrstno opredelitvijo se med drugim skrivajo psihološke povezave, ki so neizpodbitno povezane tudi s fizičnim zdravjem. Raziskave namreč kažejo, da dobre osebnostne lastnosti posameznikov lahko preprečijo morebitne bolezni ter pripomorejo k daljšemu življenju.
Ravno nasprotno pa so ljudje z izrazitejšimi negativnimi osebnostnimi lastnostmi bolj nagnjeni k stresu in manj zdravemu načinu življenja, kar lahko doprinese k razvoju bolezni.
Ne spreglejte:
- Že 10 let dela kot spolna delavka, zdaj pa razkriva: "To so razlogi, zakaj moški varajo!"
- Maja Keuc še nikoli tako iskreno o duševnem zdravju: na Švedskem se je borila s hudimi težavami
Katere osebnostne lastnosti lahko pripomorejo k daljšemu življenju?
Optimizem
Optimizem se opredeljuje kot pozitiven pogled na življenje, za katerega raziskave kažejo, da ima velik vpliv tako na zdravje kot dobro počutje.
Raziskava iz leta 2019, v kateri je sodelovalo več kot 70.000 udeležencev, je pokazala, da so sodelujoči, ki so se opredelili kot zelo optimistične, živeli bolj zdravo. Prav tako je zanje bila večja verjetnost, da bodo živeli 85 let ali več kot manj optimistični ljudje.
Raziskovalci rezultate razlagajo predvsem kot kombinacijo bioloških in vedenjskih vidikov. Optimistični posamezniki imajo nižje stopnje vnetij, bolj so dovzetni za sprejemanje bolj zdravih navad, kot je izogibanje kajenju in uživanju alkohola, ter k rednejši telesni aktivnosti in bolj zdravi prehrani.
Vestnost
Vestnost je osebnostna lastnost, ki opredeljuje marljivost, organiziranost in odgovornost človeka. Ljudje z visoko stopnjo vestnosti so bolj nagnjeni k zanesljivosti, raziskave pa kažejo, da imajo tudi boljše zdravje, ter navadno živijo dlje.
Razlogov za to je veliko, med njimi pa so zdrave prehranske navade in življenjski slog, prav tako so tovrstni posamezniki bolj vestni pri preventivi glede zdravja. Ljudje, ki so vestnejši, imajo tudi nižjo raven stresa, kar lahko zmanjša tveganje za bolezni, ki so povezane s stresom, med katerimi so bolezni srca, visok krvni tlak, anksioznost, depresivnost in prebavne težave.
Ekstrovertiranost
Ekstroverti bolje uspevajo v družbi drugih in v interakcijah, kjer dobivajo dodatno stimulacijo, medtem, ko introventirani ljujde pogosto najdejo inspiracijo v bolj samotnih in mirnih okoljih, kjer se lahko poglobijo vase.
Nobeni niso boljši od drugega, so le različni, vendar raziskava kaže, da imajo ljudje, ki so bolj nagnjeni k druženju, nižje ravni vnetne molekule, ki je povezana s stresom.
Mogoče se razlog skriva tudi v tem, da so ekstrovertirani ljudje navadno bolj aktivni in dokazano je, da aktiven življenjski slog zmanjšuje vnetja, stres in tveganje za bolezni, prav tako pa pripomore tudi k boljšemu duševnemu zdravju.
Ob tem je dobro poudariti tudi dobro novico, da mnoge raziskave kažejo, da je osebnost prilagodljiva in se lahko spreminja, če tako želite. To pa pomeni, da lahko posledično v bistveni meri k daljšemu življenju pripomorete kar sami.
Povzeto po: healthdigest.com
Preverite še:
- Po teh lastnostih prepoznate ljudi, ki so globoko v sebi nesrečni
- Kaj pomeni za razmerje, če ženska služi več od moškega?
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del