V lanskem letu sem sprejela zaobljubo, da se bom nehala vpletati v odločitve svojih bližnjih. Človek se niti ne zaveda, da to počne vsak dan, skoraj v vsakem pogovoru.
Zakaj nas težave, odločitve in situacije, v katerih se znajdejo drugi, tako pritegnejo, da čutimo odgovornost po deljenju nasvetov in izražanju svojega mnenja, čeprav to ni potrebno ali zaželeno? Ne skrbite, niste edini, ki to počne. Je del človeške narave. Pravzaprav že od nekdaj, kot boste lahko videli.
Zakaj imamo potrebo, da smo nenehno prisotni v življenju drugih?
Aktivno spremljanje življenja ljudi, ki nas obkrožajo, lahko izvira iz želje zadovoljiti njihove potrebe. Če to drži za vas, se vam zdi nujno vplesti v situacije, s katerimi naj bi si po vašem mnenju oseba škodila. Čutite, da so čustva in dejanja drugih vaša odgovornost, zato morate ukrepati.
Ali pa se razlog skriva v tem, da skušate nadzorovati čisto vse, če bi se dalo tudi vreme. A žal tako nevihta kot reakcije, odločitve in dejanja drugih niso v vašem obsegu nadzora. Trudite se vplivati na drugačen razplet odločitev, servirate svoje mnenje, podelite nasvete, za katere vas niso prosili ... Ker želite kar najbolj predvideti razplet.
Vas privlači drama? Vzemimo za primer prometno nesrečo. Ste eden tistih, ki je zaskrbljen, ponudi pomoč in odide, če ta ni potrebna? Ali ostanete in gledate? Če ste slednji, z vami ni nič narobe, saj veliko ljudi privlači drama, ki se dogaja drugim. To ni nujno negativno - morda se radi vpletete v stresne situacije, ker jih hočete rešiti, ponuditi pomoč, svetovati.
Bojite se, da bo odločitev vplivala tudi na vas. Razumljivo je, da v tem primeru težko zadržite svoje mnenje in samo gledate, kaj se bo zgodilo. Zase vedno želimo najboljše - to velja tudi za druge, kar bi vsi morali bolj ozavestiti.
To je v naši naravi ...
Če bi ozavestili, kolikokrat hočemo vplivati na druge, bi bila številka kar visoka. A nismo krivi čisto sami - to je že del naše narave. Ljudje smo družabna bitja, zato težave in dejanja drugih vplivajo tudi na nas, če to hočemo ali ne. Zavedanje, da se tudi ostalim dogajajo podobne stvari kot nam, daje občutek povezanosti. Nismo sami - kar je zelo pomembno.
Ker imamo veliko potrebo bo pripadanju neki skupini in družbi, nas zelo pritegnejo življenja drugih. Tu se razvije tudi primerjanje z drugimi, pa svetovanje, podajanje mnenja ali kar dejanja, ki jih naredimo sami od sebe za druge.
Vse to še ne pomeni, da ne moremo nadzorovati, kdaj je primerno poseganje v življenja drugih in kdaj se moramo zadržati. Morda vam pomaga kateri od nasvetov:
- Osredotočite se na to, kar lahko nadzorujete. Ko vas zamika, da bi nasprotovali, popravili ali preprečili odločitev nekoga, se raje zazrite vase in pomislite, kaj lahko sami izboljšate.
- Bodite radovedni. Vedno se poskusite postaviti v vlogo sogovornika in razmisliti, zakaj določena odločitev ali dejanje. Bi se odločili enako? Potem pa pomislite nase. Kako bi vi ravnali v takšni situaciji, če se znajdete v njej? Ali lahko naredite kaj dobrega glede tega zase?
- Najdite način, da predelate zadržana mnenja in posredovanja. Nekako boste morali nakopičene misli in čustva spraviti iz sebe. Kako? To boste vedeli sami. Nekaterim ustreza telovadba, druge sprošča čas z ljubljenčkom, tretji le razmišljajo ...
Preizkusili smo 4 zelo lahke korake za prebujanje z meditacijo (primerno za čisto VSE!) ali pa 3 jutranje vaje, ki bodo preprečile stres in tesnobo
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
