»Teči ne prenehaš, ker postaneš star. Star postaneš zato, ker prenehaš teči.« -Dipsea Demon
Vsem je jasno, da je redna telesna aktivnost izrednega pomena, če želimo živeti zdravo. Lahko rečemo, da je v boju proti raznim boleznim učinkovitejša kot katerokoli zdravilo. Poznamo jih kar nekaj, vendar sta hoja in tek verjetno med najbolj priljubljenimi.
Kako tudi ne, saj sta ti dve naravni aktivnosti dostopni praktično vsem.
Da sta naravni, kažejo razni dokazi, med drugim tudi, da naj bi bil dolgotrajni tek eden pomembnejših oblikovalcev človeške anatomije in psihologije (Saxby, 2011).
Kljub temu, da naj bi bili ustvarjeni tekači, se dandanes okoli 80 odstotkov tekačev sreča z različnimi poškodbami; od težav s tekaškim kolenom, tekaško golenjo, plantarnega fascitisa ipd. Vprašanje je, zakaj so te težave glede na tehnološki napredek še vedno prisotne in niso, tako kot npr. skorbut ali tuberkuloza, skorajda odpravljeni tudi v nerazvitih območjih sveta (Saxby, 2011).
Zanimivo je tudi dejstvo, da v Mehiki, kjer prebivajo eni izmed najboljših tekačev dolgoprogašev Tarahumare, ocenjujejo, da je 70 odstotkov njihovega prebivalstva prekomerno težkih ali debelih. Zato so razglasili vojno proti debelosti.
Omembe vreden je tudi podatek, ki pravi, da naj bi bili ljudje v preteklosti s tekom sposobni loviti živali kot je npr. antilopa. Lovili so jih, dokler se živali niso izčrpale. K temu, da se izčrpajo prej kot človek, pripomore njihova slabša sposobnosti termoregulacije. To pomeni, da če si na vroč dan sposoben preteči slabih deset kilometrov, potem lahko veljaš v živalskem kraljestvu za smrtonosno orožje (McDougall, 2012).
Vem, da ni več potrebe po takem lovu, pa vas vseeno vprašam: menite, da bi vam uspelo?
Ugotavljajo tudi, da je možno dosegati podobne tekaške rezultate tako pri devetnajstih kot tudi pri štiriinšestdesetih (McDougall, 2012).
Še vedno mislite, da niste v primernih letih za tek?
Dipsea Demon je velikokrat povedal: »Teči ne prenehaš, ker postaneš star. Star postaneš zato, ker prenehaš teči.«
Tečemo torej lahko skoraj celo življenje in ob vseh priložnostih. Čeprav naj bi bil tek zdravilo, ne pozabimo, da ima lahko tudi stranske učinke. Tem se skušajmo izogniti kar v največji meri.
Verjamem, da na tekaško aktivnost nikakor nismo pozabili, saj se mi zdi, da je v zadnjem času tekačev vse več. Žal se pri nekaterih še vedno pojavljajo napake v tehniki teka, zato se je v izogib poškodbam in drugim nevšečnostim potrebno posvetiti tudi tekaški tehniki.
Ne pozabimo, da se tudi plavanja, smučanja in drugih dejavnosti učimo, zakaj se torej ne bi še teka. Menim, da se tudi pri najboljših lahko kaj izboljša, čeprav na prvi pogled mogoče ne zgleda tako.
Pazite na svoj tekaški korak in ga ohranjajte živega iz dneva v dan.
Dalibor Todorović, prof. šp. vzg.
Viri:
- McDougall, C. (2012). Rojeni za tek. Ljubljana: Založba Sanje d.o.o.
- Saxby, L. (2011). Proprioception-Making sense of barefoot running. Terra Plana International.