Za dobro prežvečeno hrano vam bosta hvaležna tudi želodec in črevesje: hrano lahko tako lažje in hitreje prebavita.
Dovolj je že vonj po jedi in telo je že pripravljeno na žvečenje in prebavljanje hrane. V ustni votlini imamo devet žlez slinavk, ki navlažijo hrano in jo spremenijo v kašasto zmes. Za prebavo so še posebej pomembne snovi v slini, na primer encim amilaza. Ta poskrbi, da se razgradijo ogljikovi hidrati in škrob.
Test
Hitro lahko ugotovite, ali ste hrano žvečili dovolj dolgo: če dovolj dolgo žvečite kruh, začne ta počasi dobivati sladek okus. To je rezultat amilaze, ki ogljikove hidrate razcepijo na enostavnejše sestavne dele, na sladkor, namreč. Bolje prežvečite hrano in jo zmešate s slino, bolje torej delujejo ti encimi.
Dobro za prebavo
Za dobro prežvečeno hrano vam bosta hvaležna tudi želodec in črevesje: hrano lahko tako lažje in hitreje prebavita. Če v želodcu in črevesju pristanejo neprežvečeni koščki, lahko pride do motenj prebave, na primer napihnjenosti in bolečin v želodcu.
Preberite še 4 koraki do zdrave prebave
Žvečenje premaga lakoto
Občutek lakote prihaja iz možganov. Med žvečenjem namreč možgani predelujejo informacije – na primer o polnosti želodca. Med žvečenjem možgani dobijo preneseno pomembno informacijo o prehranjevanju in občutek lakote se zmanjša. Vendar pa za to potrebujejo tudi čas. Če jeste hitro in premalo prežvečite hrano, prenapolnite želodec, signal do možganov pa je prepočasen.
Hrana osrečuje
Še en dober stranski učinek: dobro žvečenje poskrbi za občutek sreče med prehranjevanjem in pitjem. Kdor se torej prehranjuje bolj zavedno in tudi bolj zavedno je, se nauči, kako je treba okušati hrano in v njej uživati.
Zato: jejte počasi in si vzemite čas za žvečenje!
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?